Stari trg, Ljubljana

trg v Ljubljani

Stari trg je trg v starem mestnem jedru Ljubljane.

Pogled s severnega konca Starega trga

Lega uredi

Na severu se povezuje z ulico Pod trančo in Mestnim trgom, na jugu pa z Levstikovim in Gornjim trgom. Leži vzporedno z Gallusovim nabrežjem in reko Ljubljanico pod vznožjem Grajskega griča. Proti jugu vodi ulica Reber (nekoč imenovana »Steza norcev«) na Ljubljanski grad.

Zgodovina uredi

Kot pove že samo ime, je Stari trg najstarejši trg v Ljubljani. Prvotno je zajemal tudi območje Levstikovega trga in zemljišče pred šentjakobsko cerkvijo. V srednjem veku so ta del mesta posedovali cistercijani iz Kostanjevice na Krki in Stične.

Znamenitosti trga uredi

Hiše uredi

Hiše, ki stojijo ob trgu, danes predstavljajo mešanico srednjeveške in baročne arhitekture, kar je posledica potresov in požarov, ki so prizadeli Ljubljano. Zgodovinsko najpomembnejše so:

Na trgu je bil tudi jezuitski kolegij, ki pa je leta 1774 pogorel. Na pogorišču je nastal današnji Levstikov trg.

Vodnjak uredi

Med znamenitosti trga spada še Herkulov vodnjak, ki je bil ponovno postavljen v 90. letih 20. stoletja kot replika vodnjaka iz 17. stoletja, ob katerem je stala tudi mogočna lipa (posekana v 17. stoletju). Spomin na lipo se je ohranil tudi v Prešernovi pesmi »Povodni mož« (»Na Starem so trgu pod lipo zeleno trobente in gosli, in cimbale pele« ...). Pesem pripoveduje o možu, ki naj bi odplesal z dekletom (Urško) po današnji Stiški ulici in jo odvlekel v reko Ljubljanico. Pred Prešernom je po ustnem izročilu dogodek opisal Valvasor v delu Slava vojvodine Kranjske in ga datiral v leto 1547. Ob vodnjaku je zapisana pesem Janeza Menarta o minljivosti z nagovorom k uživanju življenja.

Slike pomembnejših stavb uredi

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi

Koordinati: 46°02′51″N 14°30′23″E / 46.04752°N 14.506301°E / 46.04752; 14.506301