Wikipedija

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Hrvaškem

seznam Wikimedie

Svetovna dediščina Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Unescovi konvenciji o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.[1] Hrvaška je po razglasitvi neodvisnosti od Jugoslavije 25. junija 1991 konvencijo nasledila 6. julija 1992.[2]

Svetovna dediščina na Hrvaškem. Rdeče pike označujejo kulturne in zelene pike naravne znamenitosti.

Trenutno je na seznamu vpisanih deset območij, na poskusnem seznamu pa 15 območij. Prva tri območja, zgodovinski kompleks Splita z Dioklecijanovo palačo, Dubrovnik in Narodni park Plitvička jezera, so bila vpisana na seznam na 3. zasedanju Unesca leta 1979. Nadaljnja območja so bila dodana v letih 1997, 2000, 2008, 2016 in 2017. Skupaj gre za osem kulturnih in dve naravni znamenitosti, kot določajo kriteriji organizacije. Tri lokacije so v skupni rabi z drugimi državami.

Med hrvaško osamosvojitveno vojno, po razpadu Jugoslavije, je prišlo do vojaških spopadov v Dubrovniku (obleganje Dubrovnika) in na območju Plitviških jezer. Zaradi obsežne topniške škode v Dubrovniku in min v okolici Plitvic sta bili ti dve mesti leta 1991 uvrščeni na seznam ogroženih. Po njuni obnovi sta bili leta 1997 oziroma 1998 črtani s seznama ogroženih lokacij.[3][4] Čeprav hrvaška območja svetovne dediščine ustvarjajo veliko število obiskovalcev, se pojavljajo nove grožnje zaradi škodljivih učinkov nenadzorovanega množičnega turizma.

Svetovna dediščina

uredi

Unesco navaja mesta pod desetimi merili; vsaka prijava mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Merila od i do vi so kulturna, od vii do x pa naravna.[5]

  * Transnational site
Ime Slika Lokacija Leto vpisa UNESCO kriterij Opis
Narodni park Plitviška jezera   Plitvička Jezera 1979 98; vii, viii, ix (naravna) Sčasoma je voda tekla čez naravni apnenec in kredo ter ustvarila naravne jezove, ki so nato ustvarili vrsto povezovalnih jezer, slapov in jam. V bližnjih gozdovih živijo medvedi, volkovi in ​​številne redke vrste ptic.[6]
Zgodovinski kompleks Splita z Dioklecijanovo palačo   Split 1979 97; ii, iii, iv (kulturno) Palačo je zgradil rimski cesar Dioklecijan na prelomu v 4. stoletje našega štetja, kasneje pa je služila kot osnova mesta Split. Znotraj starodavnega mavzoleja je bila v srednjem veku zgrajena stolnica, skupaj s cerkvami, utrdbami, gotskimi in renesančnimi palačami. Baročni slog predstavlja ostalo območje.[7]
Staro mesto Dubrovnik   Dubrovnik 1979 95; i, iii, iv (kulturno) Dubrovnik je v srednjem veku postal uspešna pomorska republika, postal je edina vzhodnojadranska mestna država, ki se je kosala z Benetkami. Ob podpori svojega bogastva in spretne diplomacije je mesto doseglo izjemno stopnjo razvoja, zlasti v 15. in 16. stoletju.[8]
Škofijski kompleks Evfrazijeve bazilike v zgodovinskem središču Poreča   Poreč 1997 809; ii, iv (kulturno) Škofijski kompleks s svojimi osupljivimi mozaiki iz 6. stoletja je eden najboljših primerov zgodnjebizantinske umetnosti in arhitekture v sredozemski regiji in svetu. Vključuje samo baziliko, zakristijo, krstilnico in zvonik bližnje nadškofijske palače.[9]
Zgodovinsko mesto Trogir   Trogir 1997 810; ii, iv (kulturno) Bogata kultura Trogirja je nastala pod vplivom starih Grkov, Rimljanov in Benečanov. Je najbolje ohranjen romansko-gotski kompleks ne samo na Jadranu, ampak v vsej srednji Evropi. Srednjeveško jedro Trogirja, obdano z obzidjem, obsega ohranjeni grad in stolp ter niz bivališč in palač iz obdobja romanike, gotike, renesanse in baroka.[10]
Šibeniška stolnica sv. Jakoba   Šibenik 2000 963; i, ii, iv (kulturno) Stolnica je troladijska bazilika s tremi apsidami in kupolo (visoka 32 metrov v notranjosti) in je tudi eden najpomembnejših renesančnih arhitekturnih spomenikov v vzhodnem Jadranu.[11]
Starogradsko polje   Hvar 2008 1240; ii, iii, v (kulturno) Starogradsko polje je kmetijska krajina, ki so jo v 4. stoletju pr. n. št. postavili starogrški kolonisti in je v uporabi še danes. Ravnina je na splošno še vedno v svoji prvotni obliki. Starodavna ureditev se je ohranila s skrbnim vzdrževanjem kamnitih zidov v 24 stoletjih.[12]
Stečki - srednjeveški nagrobni spomeniki*   Dubravka, Cista Velika 2016 1504; iii, vi (kulturno) Stečki (ednina steček) ali srednjeveški nagrobniki so monolitni kamniti spomeniki, najdeni na območjih sedanje Bosne in Hercegovine, delih Hrvaške, Srbije in Črne gore. Prvič so se pojavili v 12. stoletju, vrhunec pa so dosegli v 14. in 15. stoletju. Na Hrvaškem sta vpisani dve najdišči, v Dubravki in v Cisti Veliki[13]
Beneške utrdbe iz 16. in 17. stoletja*   Zadar, Šibenik 2017 1533; iii, iv (kulturno) Ta posest je sestavljena iz šestih komponent obrambnih objektov v Italiji, na Hrvaškem in v Črni gori, ki se raztezajo na več kot 1000 kilometrih med Lombardijo v Italiji in vzhodno jadransko obalo. Uvedba smodnika je povzročila pomembne premike v vojaški tehniki in arhitekturi. Hrvaška mesta vključujejo obrambni sistem Zadra in trdnjavo sv. Nikolaja v Šibeniku.[14]
Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope*   Paklenica, NP Severni Velebit 2017 1133; ix (naravno) Ta mednarodni kraj svetovne dediščine, ki si ga s Slovenijo delijo Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Romunija, Slovaška, Španija in Ukrajina, obsega bukove gozdove, ki so se po Evropi ponovno razširili po zadnji ledeni dobi. Ta uspešna širitev je povezana s prožnostjo drevesa in toleranco na različne podnebne, geografske in fizične razmere.[15]

Poskusni seznam

uredi

Poleg območij, vpisanih na seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno navedeno na poskusnem seznamu.[16] As of 2021, Croatia recorded fifteen sites on its tentative list.[17]

Ime Slika Lokacija Leto vpisa UNESCO kriterij Opis
Zadar – Škofijski kompleks   Zadrska županija 2005 i, ii, iii, iv, vi (kulturno) Območje obsega romansko Zadrsko stolnico, cerkev sv. Donata iz 9. stoletja, nadškofovsko palačo in druge stavbe. Prvotno liburnsko naselje in kasneje rimska kolonija, Zadar še vedno ohranja svoj rimski forum in načrt ulic.[18]
Zgodovinsko-urbanistična celota Stona z Malim Stonom, veznim obzidjem, naravnim rezervatom Malostonskega zaliva, Stonskim poljem in solinami   Dubrovniško-neretvanska županija 2005 i, iii, iv, v (kulturno) Ston je bil glavna utrdba Dubrovniške republike. Območje te kulturne dediščine obsega urbanistične sklope, oblikovane v skladu s konfiguracijo tal in ohranjenimi deli izjemnega naravnega okolja.[19]
Zgodovinsko-urbanistični ansambel Tvrđa (Utrdba) v Osijeku   Osiješko-baranjska županija 2005 i, iv, vi (kulturno) Tvrđa, habsburška zvezdasta utrdba, vsebuje najbolje ohranjen in največji ansambel baročnih stavb na Hrvaškem in je opisana kot edinstven primer baročnega vojaškega, upravnega in trgovskega urbanega središča iz 18. stoletja.[20]
Varaždin – Zgodovinsko jedro in staro mestno jedro (grad)   Varaždinska županija 2005 i, iii, iv, vi (kulturno) Mestno jedro predstavlja sklop srednjeveško-renesančno-baročnih stavb. Za kratek čas v 18. stoletju je bil Varaždin glavno mesto Hrvaške.[21]
Grad Veliki Tabor   Krapinsko-zagorska županija 2005 iv (kulturno) Grad, zgrajen v 15. in 16. stoletju, združuje značilnosti poznogotske in renesančne arhitekture.[22]
Naravni park Lonjsko polje   Siško-moslavška županija 2005 (mešano) Največje zaščiteno mokrišče v porečju Donave je pomemben življenjski prostor za ptice in druge živali. Veliki pašniki so ostali ohranjeni do danes za avtohtone vrste živine, ki jih najdemo na tem območju.[23]
Velebit   Liško-senjska županija in Zadrska županija 2005 vii, viii, ix, x (naravno) Največji gorski masiv na Hrvaškem, ki izkazuje široko paleto kraških oblik.[24]
Dioklecijanova palača in zgodovinsko jedro Splita (razširitev)   Splitsko-dalmatinska županija 2005 i, ii, iii, iv, v (kulturno) Razširitev obstoječega območja svetovne dediščine, ki vključuje dodatna območja, vključno z Dioklecijanovim akvaduktom.[25]
Lubenice   Primorsko-goranska županija 2005 v (kulturno) Vas na strateški lokaciji na otoku Cresu, naseljena že v prazgodovini.[26]
Vinogradi Primoštena – Šibeniško-kninska županija 2007 v, vi (kulturno) Primoštenski vinogradi predstavljajo materializirano tradicionalno obliko obdelovanja specifične sredozemske zemlje.[27]
Eremitaža Blaca   Splitsko-dalmatinska županija 2007 ii, v (kulturno) Eremitaža, ki so jo v 16. stoletju ustanovili menihi glagoljaši.[28]
Motovun   Istrska županija 2007 ii, iv (kulturno) Srednjeveško mesto, nastalo iz prazgodovinskega gradišča, ki je ohranilo svoje srednjeveške značilnosti.[29]
Zgodovinsko mesto Korčula   Dubrovniško-neretvanska županija 2007 ii, iii, iv, v (kulturno) Zgodovinsko utrjeno mesto na zaščiteni vzhodni obali otoka Korčula.[30]
Narodni park Kornati in Naravni park Telašćica   Šibeniško-kninska županija in Zadrska županija 2007 vii, viii, x (naravno) Izolirano otočje s številnimi kraškimi reliefnimi oblikami in pomembno zavarovano območje za morske prostoživeče živali.[31]
Meje rimskega imperija – Donavski limes (Zahodni segment)*   več lokacij ob Donavi 2020 ii, iii, iv (kulturno) Hrvaški del Donavskega limesa je bil zavarovan z utrdbami in stražnimi stolpi, ki so jih povezovale vojaške ceste. V tej nominaciji je navedenih 23 posameznih lokacij.[32]

Sklici

uredi
  1. ↑ »UNESCO World Heritage Centre – The World Heritage Convention«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 26. decembra 2019.
  2. ↑ »Croatia«. UNESCO World Heritage Centre. 25. julij 2017. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2020. Pridobljeno 26. decembra 2019.
  3. ↑ »World Heritage Committee: Twenty-first session« (PDF). UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 11. junija 2003. Pridobljeno 14. novembra 2017.
  4. ↑ »World Heritage Committee: Twenty-first session« (PDF). UNESCO World Heritage Centre. 14. november 2017. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 6. septembra 2011. Pridobljeno 26. decembra 2019.
  5. ↑ »UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  6. ↑ »Plitvice Lakes National Park«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 8. decembra 2005. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  7. ↑ »Historical Complex of Split with the Palace of Diocletian«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  8. ↑ »Old City of Dubrovnik«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  9. ↑ »Episcopal Complex of the Euphrasian Basilica in the Historic Centre of Poreč«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  10. ↑ »Historic City of Trogir«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  11. ↑ »The Cathedral of St James in Šibenik«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  12. ↑ »Stari Grad Plain«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  13. ↑ »Stećci Medieval Tombstones Graveyards«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 17. septembra 2017. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  14. ↑ »Venetian Works of Defence between the 16th and 17th Centuries: Stato da Terra – Western Stato da Mar«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  15. ↑ »Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2012. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  16. ↑ »UNESCO World Heritage Centre – Tentative Lists«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 20. julija 2017. Pridobljeno 25. julija 2017.
  17. ↑ »UNESCO World Heritage Centre – Tentative Lists: Croatia«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 22. junija 2020. Pridobljeno 25. julija 2017.
  18. ↑ »Zadar – Episcopal complex«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 30. junija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  19. ↑ »Historical-town planning ensemble of Ston with Mali Ston, connecting walls, the Mali Ston Bay nature reserve, Stonsko Polje and the salt pans«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  20. ↑ »Historical-Town Planning Ensemble Tvrda (Fort) in Osijek«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  21. ↑ »Varazdin – Historic Nucleus and Old Town (the Castle)«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 30. junija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  22. ↑ »Burg – Castle of Veliki Tabor«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  23. ↑ »Lonjsko Polje«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  24. ↑ »Velebit Mountain«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 30. junija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  25. ↑ »Diocletian's Palace and the Historical Nucleus of Split (extension)«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 8. februarja 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  26. ↑ »Lubenice«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  27. ↑ »Primošten Vineyards«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  28. ↑ »Hermitage Blaca«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 30. junija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  29. ↑ »City of Motovun«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. julija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  30. ↑ »The historic town of Korčula«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 30. junija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  31. ↑ »Kornati National Park and Telašćica Nature Park«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2020. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  32. ↑ »Frontiers of the Roman Empire – The Danube Limes (Croatia)«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 27. aprila 2021. Pridobljeno 15. aprila 2021.

Zunanje povezave

uredi
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Hrvaškem
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_krajev_Unescove_svetovne_dediščine_na_Hrvaškem&oldid=6237467«