Skakači (pajki)
Skakači (znanstveno ime Salticidae) so družina pajkov, razširjena po vsem svetu, v katero uvrščamo skoraj 6500 vrst iz 667 rodov (po podatkih iz leta 2022). S tem predstavljajo skoraj 13 % vse raznovrstnosti pajkov in so največja družina.[1] V splošnem so skakači majhni, dnevno aktivni pajki s čokatim telesom in razmeroma kratkimi nogami. Znani so po tem, da ne gradijo mrež, temveč plen zalezujejo in skočijo nanj, po čemer so dobili tudi ime.[2]
| Skakači | |
|---|---|
| |
| Odrasla samica Platycryptus undatus | |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Arthropoda (členonožci) |
| Poddeblo: | Chelicerata (pipalkarji) |
| Razred: | Arachnida (pajkovci) |
| Red: | Araneae (pajki) |
| Infrared: | Araneomorphae |
| Družina: | Salticidae (skakači) Blackwall, 1841 |
| Raznolikost | |
| 600+ rodov, 6000+ vrst | |
| |
| skupno območje razširjenosti | |
Največjo pestrost dosegajo v tropih. Za Srednjo Evropo je znanih zgolj okrog 100 vrst, a so skakači kljub temu ena številčnejših srednjeevropskih družin pajkov. Slovenska favna skakačev je dokaj slabo raziskana, kljub temu pa je bilo na tem ozemlju potrjenih skoraj 70 vrst.[3]
Telesne značilnosti
uredi
Vsi skakači so razmeroma majhni; večina zraste 3–10 mm v dolžino in imajo kvadratno glavoprsje (gledano od zgoraj) ter razmeroma kratke noge.[2][4] Zlahka so prepoznavni po razporeditvi oči: imajo dva para naprej obrnjenih frontalnih oči v ravni vrsti, pri čemer je centralni par največji.[5] To jim daje dober globinski vid naprej, ki ga izkoriščajo pri lovu, pa tudi pri dvorjenju; zato so sprednje oči kompleksne in dobro razvite, s številnimi fotoreceptorji. Le še rakovičarji, ki so prav tako aktivni lovci, imajo kompleksne sprednje oči, ostali pajki pa mnogo enostavnejše.[6] Po drugi strani zaradi dnevno aktivnega načina življenja njihove oči nimajo odbojne plasti (tapetum), ki pri drugih pajkih pripomore k zbiranju šibke svetlobe v mraku.[7]
Telesna zgradba nekaj vrst posnema žuželke, največkrat mravlje. Drugi skakači so znani po pisanih luskah in dlakah na različnih delih telesa, s katerimi samci dvorijo samicam ali tekmujejo med seboj. Taksonomija je kljub temu zapletena zaradi velikega števila vrst in razmeroma enostavne zgradbe genitalij, ki so pomemben določevalni znak.[4]
Taksonomija
uredi| Klasifikacija pajkov (Araneae)[8] | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Monofilija družine pajkov skakačev je dobro dobro dokazana s pomočjo tako filogenetskih kot tudi morfoloških analiz. Sestra skupina te družine je družina Philodromidae (lišajevi rakovičarji).[9][10] Skupne značilnosti (sinapomorfija) obeh družin vključujejo izgubo cilindričnih žleznih izvodil in izgubo tapetuma pri stranskih očeh.[10]
Revizija 2015 družine Salticidae je družino razdelila v sedem poddružin:[11]
- Onomastinae Maddison, 2015 – 1 obstoječ rod
- Asemoneinae Maddison, 2015 – 4 obstoječi rodovi (Hindumanes, ki je bil prvotno uvrščen tukaj, je bil prenesen v Lyssomaninae[12])
- Lyssomaninae Blackwall, 1877 – 4 obstoječi rodovi (vključno z Hindumanes)
- Spartaeinae Wanless, 1984 – 29 obstoječih rodov v 3 plemenih
- Eupoinae Maddison, 2015 – 3 obstoječi rodovi
- Hisponinae Simon, 1901 – 6 obstoječih rodov
- Salticinae Blackwall, 1841 – približno 540 obstoječih rodov v 27 plemenih
Razmerja med temi poddružinami so še vedno predmet razprav. Spodaj so predstavljeni rezultati filogenetske študije iz leta 2017, ki je poskušala rešiti to vprašanje. Poddružina Eupoinae ni bila ovrednotena, zato njen natančen položaj ostaja nejasen.[13]
| Salticidae |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||
.jpg){kind=small}
.jpg)
Sklici
uredi- ↑ »Currently valid spider genera and species«. World Spider Catalog. Bern: Natur Historisches Museum. Pridobljeno 29. avgusta 2022.
- ↑ 2,0 2,1 Foelix 2011, str. 14.
- ↑ Kostanjšek, Rok; Fišer, Cene (2005). »New records of jumping spiders (Araneae: Salticidae) for Slovenia« (PDF). Natura Sloveniae. 7 (1): 5–11. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 1. marca 2022. Pridobljeno 11. septembra 2022. Arhivirano 2022-03-01 na Wayback Machine.
- ↑ 4,0 4,1 Richman, David B. (2008). »Jumping Spiders«. V Capinera, John L. (ur.). Encyclopedia of Entomology (2. izd.). Springer. str. 2066–2068. ISBN 978-1-4020-6242-1.
- ↑ Foelix 2011, str. 17.
- ↑ Foelix 2011, str. 103.
- ↑ Cushing, Paula E. (2008). »Spiders«. V Capinera, John L. (ur.). Encyclopedia of Entomology (2. izd.). Springer. str. 3490–3507. ISBN 978-1-4020-6242-1.
- ↑ Wheeler, Ward C.; Coddington, Jonathan A.; Crowley, Louise M.; in sod. (december 2016). »The spider tree of life: phylogeny of Araneae based on target-gene analyses from an extensive taxon sampling«. Cladistics. 33 (6): 574–616. doi:10.1111/cla.12182. PMID 34724759. S2CID 35535038.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Ramírez, Martín J. (27. junij 2014). »The morphology and phylogeny of dionychan spiders (Araneae, Araneomorphae)«. Bulletin of the American Museum of Natural History (390): 313. ISSN 0003-0090.
- ↑ 10,0 10,1 Azevedo, Guilherme H. F.; Bougie, Tierney; Carboni, Martin; Hedin, Marshal; Ramírez, Martín J. (Januar 2022). »Combining genomic, phenotypic and Sanger sequencing data to elucidate the phylogeny of the two-clawed spiders (Dionycha)«. Molecular Phylogenetics and Evolution. 166: 107327. Bibcode:2022MolPE.16607327A. doi:10.1016/j.ympev.2021.107327. hdl:11336/148790. ISSN 1055-7903. PMID 34666169. S2CID 239035463.
- ↑
Maddison, Wayne P. (november 2015). »A phylogenetic classification of jumping spiders (Araneae: Salticidae)«. Journal of Arachnology. 43 (3): 231–292. doi:10.1636/arac-43-03-231-292. S2CID 85680279.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Sudhin, P.P.; Nafin, K.S. & Sudhikumar, A.V. (2017). »Revision of Hindumanes Logunov, 2004 (Araneae: Salticidae: Lyssomaninae), with description of a new species from the Western Ghats of Kerala, India«. Zootaxa. 4350 (2): 317–330. doi:10.11646/zootaxa.4350.2.7. PMID 29245556.
- ↑ Maddison, Wayne; in sod. (4. september 2017). »A genome-wide phylogeny of jumping spiders (Araneae, Salticidae), using anchored hybrid enrichment«. ZooKeys (695): 89–101. Bibcode:2017ZooK..695...89M. doi:10.3897/zookeys.695.13852. PMC 5673835. PMID 29134008.
Viri
uredi- Foelix, Rainer F. (2011). Biology of spiders (3. izd.). New York: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-981324-7. OCLC 693776865.
Zunanje povezave
uredi
- Skakači v katalogu pajkov sveta (World Spider Catalog)