Mimikrija

razvita podobnost med organizmom in drugo stvarjo ali organizmom

Mimikrija je pojav, pri katerem se skozi evolucijo razvije podobnost med organizmom in nekim modelom, ki je pogosto organizem druge vrste. Lahko se nanaša na podobnost med vrstami ali podobnost med osebki iste vrste. Pogosto je njena vloga varovanje pred plenilci.[1] Razvije se, če ciljni organizem (denimo plenilec) zazna podobnost med posnemovalcem in modelom ter zaradi tega spremeni svoje vedenje na način, ki koristi posnemovalcu.[2] Podobnost je lahko vidna, zvočna, kemična, taktilna, električna ali v katerikoli kombinaciji teh čutnih modalitet.[2][3] Včasih koristi obema organizmoma, ki sta si podobna, v tem primeru gre za mutualističen odnos. Lahko pa škodi modelu, v tem primeru lahko odnos opišemo kot zajedavski ali kompetitiven.[4]

Mnoge žuželke posnemajo svarilno obarvanost os.

Za primer, ptiči prepoznajo užitne žuželke s pomočjo vida, izogibajo pa se takim z dražečimi izločki, ki so običajno svarilno obarvani (aposematski). Naiven mladič se ne bo izognil svarilno obarvanemu plenu in ga bo po možnosti tudi ubil, a se bo po prvi izkušnji naučil izogibanja drugim enako obarvanim osebkom v bodoče. Aposematski signali neužitnih vrst, ki živijo na istem območju, si z evolucijo postajajo vedno bolj podobni, zato izkušnja z eno vrsto koristi tudi osebkom druge vrste. Temu tipu mimikrije pravimo Müllerjeva mimikrija. Poleg tega pa se dogaja, da signal neužitne vrste prevzamejo še druge, ranljive vrste. To je Batesova mimikrija, ki zmanjšuje učinkovitost aposematizma.[5][6]

V najširšem pomenu besede lahko mimikrija vključuje nežive ali nepremične modele, za tak pojav uporabljamo tudi izraz mimeza.[7][3][8] Živali, kot so bogomolke, posnemalci, grbasti škržatki, gosenice pedicev idr. posnemajo paličice, lubje, liste, cvetove ali ptičje iztrebke.[3][9][10][11] Mnoge živali imajo na telesu znamenja v obliki očes, ki naj bi posnemala oči večjih živali in prestrašila vsiljivce. Pri tem ni nujno, da so podobne očem kakšne konkretne živali in zaenkrat ne vemo zagotovo, da druge živali reagirajo nanje kot na oči.[12]

Sklici

uredi
  1. King, R. C.; Stansfield, W.D.; Mulligan, P.K. (2006). A dictionary of genetics (7. izd.). Oxford University Press. str. 278. ISBN 978-0-19-530762-7.
  2. 2,0 2,1 Dalziell, Anastasia H.; Welbergen, Justin A. (27. april 2016). »Mimicry for all modalities«. Ecology Letters. 19 (6): 609–619. doi:10.1111/ele.12602. PMID 27117779.
  3. 3,0 3,1 3,2 Wickler, Wolfgang (1968). Mimicry in plants and animals. McGraw-Hill.
  4. Wickler, Wolfgang (1965). »Mimicry and the Evolution of Animal Communication«. Nature. 208 (5010): 519–21. Bibcode:1965Natur.208..519W. doi:10.1038/208519a0.
  5. Bradbury, Jack W.; Vehrencamp, Sandra L. (2011). »Environmental signals«. Principles of animal communication (2. izd.). Sunderland: Sinauer Associates, Inc. str. 561–610. ISBN 978-0-87893-045-6.
  6. Kikuchi, D.W.; Pfennig, D.W. (2013). »Imperfect Mimicry and the Limits of Natural Selection«. Quarterly Review of Biology. 88 (4): 297–315. doi:10.1086/673758.
  7. Skelhorn, John; Rowland, Hannah M.; Ruxton, Graeme D. (2010). »The Evolution and Ecology of Masquerade«. Biological Journal of the Linnean Society. 99: 1–8. doi:10.1111/j.1095-8312.2009.01347.x.
  8. Pasteur, G. (1982). »A Classificatory Review of Mimicry Systems«. Annual Review of Ecology and Systematics. 13: 169–199. doi:10.1146/annurev.es.13.110182.001125.
  9. Ruxton, Graeme D.; Sherratt, Thomas N.; Speed, M.P. (2004). Avoiding Attack: the Evolutionary Ecology of Crypsis, Warning Signals, and Mimicry. Oxford University Press.
  10. Wiklund, Christer; Tullberg, Birgitta S. (september 2004). »Seasonal polyphenism and leaf mimicry in the comma butterfly«. Animal Behaviour. 68 (3): 621–627. doi:10.1016/j.anbehav.2003.12.008.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  11. Endler, John A. (Avgust 1981). »An Overview of the Relationships Between Mimicry and Crypsis«. Biological Journal of the Linnean Society. 16 (1): 25–31. doi:10.1111/j.1095-8312.1981.tb01840.x.
  12. Stevens, Martin; Hopkins, Elinor; Hinde, William; Adcock, Amabel; Connolly, Yvonne; Troscianko, Tom; Cuthill, Innes C. (november 2007). »Field Experiments on the effectiveness of 'eyespots' as predator deterrents«. Animal Behaviour. 74 (5): 1215–1227. doi:10.1016/j.anbehav.2007.01.031.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)