Sabéjščina je bil starojužnoarabski jezik, ki so ga v današnjem Jemnu od približno leta 1000 pr. n. št. do 6. stoletja govorili Sabejci. Kot pisni jezik so ga uporabljala tudi druga ljudstva (ša`bs) v antičnem Jemnu, vključno s Hašiditi, Sirvahiti, Humlaniti, Ghajmaniti, Himjariti, Radmaniti ipd.[1] Pisali so ga v starojužnoarabski abecedi.

Sabejščina
Materni jezikJemen, Oman, Saudova Arabija, Eritreja, Etiopija
PodročjeAfriški rog in Arabski polotok
Izumrl6.stoletje
Jezikovne oznake
ISO 639-3xsa
Seznam Linguist
xsa
Glottologsaba1279
{{{mapalt}}}
Pozno Sabsko kraljestvo (tan) v 2. stoletju
Zapis v starojužnoarabski abecedi se nanaša na sabejskega nacionalnega Luninega boga Almakaha

Starojužnoarabska abeceda, ki so jo od 8. stoletja začeli uporabljati v Eritreji, Etiopiji in Jemnu, se je kasneje razvila v abecedo giz. Jezik giz ni veja sabejščine ali stare južne arabščine, kot so mislili nekdaj.[2] Obstaja jezikoslovni dokaz, da so v Eritreji in Etiopiji govorili semitske jezike od vsaj leta 2000 pr. n. št.[3]

Sklici

uredi
  • Korotajev, Andrej Vitaljevič (1995), Ancient Yemen, Oxford: Oxford University Press, ISBN 0-19-922237-1
  • Munro-Hay, Stuart C. (1991), Aksum: An African Civilization of Late Antiquity, Edinburgh: University Press
  • Weninger, Stefan (2005), »Ge'ez«, Encyclopaedia Aethiopica: D-Ha