Rudolf Leskovar

slovenski zdravnik balneolog

Rudolf Leskovar, slovenski zdravnik balneolog, * 5. januar 1908, Ljubljana, † 9. oktober 1989, Wasserburg am Inn, Nemčija.

Rudolf Leskovar
Rojstvo5. januar 1908({{padleft:1908|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1]
Ljubljana[1]
Smrt9. oktober 1989({{padleft:1989|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1] (81 let)
Wasserburg am Inn[d][1]
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Cislajtanija
Pokliczdravnik, univerzitetni učitelj, balneolog, pisatelj

Leskovar je leta 1933 diplomiral na Medicinski fakulteti v Berlinu, specializacijo pa je opravil 1939 v Zagrebu. Leta 1960 je bil imenovan za primarija, 1967 pa izvoljen za rednega profesorja na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Leskovar je bil od leta 1936 do 1967 (z izjemo 1941-1945) šef Zdravilišča v Rogaški Slatini. Bil je pobudnik ustanovitve in prvi direktor Balneološkega inštituta Slovenije (1955) in predsednik novoustanovljene Zveze naravnih zdravilišč Slovenije (1957). Leta 1957 je bil poudnik prenove zdravilišča v Rogaški Slatini v okviru katere so zajeli nov vrelce in zgradili zdravstveni objekt za terapijo in diagnostiko. Po letu 1967 je vodil raziskovalno ustanovo v državnem zdravilišču Bad Kissingen na Bavarskem. Raziskoval je žolčni sistem in že 1940 izvedel holedohomanometrijo, ki se je 15 kasneje uveljavila v kirurgiji. Ukvarjal pa se je tudi z učinkovitostjo zdravljenja s pitjem slatine ter z vplivom diete na ionsko ravnovesje. Objavil je okoli 100 stokovnih člankov.[2]

Viri uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Obrazi slovenskih pokrajin — ISSN 2712-5408
  2. Enciklopedija Slovenije. (1992). Knjiga 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.