Romarhit je zelo redek kositrov oksidni mineral s kemijsko formulo SnO. Kristalizira v tetragonalnem kristalnem sistemu. Mineral so uradno odkrili leta 1971, čeprav so ga že pred tem odkrili na starih kitajskih novcih.[3]

Romarhit
Splošno
KategorijaIV. razred: Oksidi in hidroksidi
Kemijska formulaSnO
Strunzova klasifikacija4.AC.20, oksidi (10. izdaja)
Klasifikacija DANA04.02.05.01, enostavni oksidi
Osnovna celicaa = 3,802 Å, c = 4,836Å, Z = 2,
V = 69,91 Å3
Lastnosti
Molekulska masa134,71 g mol-1
Barvačrna
Kristalni habitiglice, inkrustacije, mikroskopski kristali
Kristalni sistemtetragonalni,
H-M. simbol: (4/m 2/m 2/m),
prostorska skupina: P 4/mmm (sintetski)
Trdota2-2,5
Prozornostpolprozoren
Gostota6,40 g cm-3 (izračunana)
Optične lastnostienoosen
Spremljajoči mineralihidromarhit (Boundary Falls, Kanada), abhurit, kutnogorit, aragonit (Sharm Abhur, Savdska Arabija)
Sklici[1][2][3]

Ime uredi

Ime romarhit je akronim za Arheološki oddelek Kraljevega muzeja v Ontariu (angleško Royal Ontario Museum (section Archaeology)), kjer so ga prvič preučili.

Nastanek uredi

Mineral, ki so ga preučili v Kanadi, je antropogen, saj je nastal na kositrnih kuhinjskih posodah, ki so jih med letoma 1801 in 1821 v reko Winnipeg v pokrajini Manitoba, Kanada, izgubili ali odvrgli popotniki.[1] Nastaja tudi v žilah s samorodnim kositrom. V rudniku Maria-Teresa v Boliviji je zamenjal harcenbergit in kasiterit. V zalivu Sharm Abhur v Rdečem morju v Saudovi Arabiji je nastal na kositrnih ingotih, ki so po brodolomu padli na morsko dno.[1]

Nahajališča uredi

Rudnik Maria-Teresa, provinca Avaroa, Bolivija,[4] reka Winnipeg, Kanada,[5] provinca Heilongjiang, Mandžurija, Kitajska,[6] Jamajka[7] Habarovska oblast in srednji Ural, Ruska federacija,[6] zaliv Sharm Abhur, Rdeče morje, Savdova Arabija[8] ameriški Deviški otoki[9] in Florida (ladijske razbitine), [10] Bay Horse District, Idaho,[11] Duluth Gabbro, Minnesota[11] Beaufort, Severna Karolina, Franklin Mts., Teksas,[12] Združene države Amerike.

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 SnO. Handbook of Mineralogy. Pridobljeno 2. marca 2015.
  2. Romarchite Mineral Data. Pridobljeno 2. marca 2015.
  3. 3,0 3,1 Romarchite. mindat.org. Pridobljeno 2. marca 2015.
  4. The Canadian Mineralogist 41 (2003): 649-657. Pridobljeno 2. marca 2015.
  5. R.M. Organ, J.A. Mandarino (1971). Romarchite and hydroromarchite, two new stannous minerals. Canadian Mineralogist 10: 916. Pridobljeno 2. marca 2015.
  6. 6,0 6,1 Pavel M. Kartashov analytical data (2005).
  7. S.E. Dunkle (2002). Romarchite and Other Corrosion Phases on Metal Artifacts from the Queen Anne’s Revenge (1718). Virginia Polytechnic Institute.
  8. http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/romarchite.pdf.
  9. H.V. Alminas, E.E. Foord, R.E. Tucker (1994). Geochemistry, mineralogy, and geochronology of the U.S. Virgin Islands. USGS Bulletin 2057: 36.
  10. S.E. Dunkle. Romarchite and Other Corrosion Phases on Metal Artifacts from the Queen Anne’s Revenge (1718). Faculty of the Virginia Polytechnic Institute and State University.
  11. 11,0 11,1 The Canadian Mineralogist 41 (2003): 649-657.
  12. R&M 66 (3): 196-224.