Resasti škrobotec

vrsta škrobotca

Resasti škrobotec (znanstveno ime Rhinanthus glacialis) je vrsta zeli iz družine pojalnikovk (Orobanchaceae),[3] ki so jo nekdaj uvrščali med črnobinovke (Scrophulariaceae).[4] Ta evropska vrsta v glavnem poseljuje predele Srednje Evrope.[5]

Resasti škrobotec

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Klad: Cevnice (traheofiti)
Klad: Kritosemenke
Klad: Prave dvokaličnice
Klad: Asteride
Red: Lamiales (ustnatičevci)
Družina: Orobanchaceae (pojalnikovke)
Rod: Rhinanthus (škrobotec)
Vrsta: R. glacialis
Znanstveno ime
Rhinanthus glacialis
Personnat, 1863[1]
Sinonimi[2]
List
  • Obstaja dolg seznam možnih sinonimov, tukaj so navedeni le izbrani:
    • Alectorolophus glacialis (Personnat) Fritsch
    • Alectorolophus gracilis Sterneck
    • Alectorolophus lanceolatus (Kováts ex Neilr.) Sterneck
    • Alectorolophus simplex Sterneck
    • Alectorolophus subalpinus (Sterneck) Behrendsen
    • Rhinanthus aristatus f. gracilis (Chabert) Hartl
    • Rhinanthus aristatus f. simplex (Sterneck) Hartl
    • Rhinanthus subalpinus (Sterneck) Schinz & Thell.
    • Rhinanthus vollmannii (Poeverl.) Bech.

Taksonomija

uredi

Resasti škrobotec je prvi opisal Francoz Victor Personnat v svojem delu Bulletin de la Société botanique de France iz leta 1863.[1]

Taksonomi prepoznavajo približno sedem podvrst resastega škrobotca:[2][1]

  • Rhinanthus glacialis subsp. aristatus (Celak.) Rauschert
  • Rhinanthus glacialis subsp. gracilis (Chabert) Rauschert
  • Rhinanthus glacialis subsp. humilis (Braun-Blanq.) Rauschert
  • Rhinanthus glacialis subsp. lanceolatus (Kováts ex Neilr.) Dostál
  • Rhinanthus glacialis subsp. simplex (Sterneck) Rauschert
  • Rhinanthus glacialis subsp. subalpinus (Sterneck) Rauschert
  • Rhinanthus glacialis subsp. glacialis

Ta pokončno rastoči škrobotec lahko doseže višino od 10 do 50 centimetrov.[6] Črtalasti do suličasti[7] stebelni listi so sedeči in nazobčani,[8] na steblu rastline so nameščeni nasprotno.[7]

Svetli do žvepleno rumeni dvoustnati cvetovi[7] so navadno dolgi 1,5 – 1,8 centimetrov in urejeni v poseben tip socvetja, imenovan klas. Vsak cvet ima odprto in nekoliko zakrivljeno venčno cev,[8][6] pa tudi opazno gornjo ustno, ki jo zaključujejo 1–2 milimetrov dolgi vijoličasti do belkasti zobci.[8] Čaša je gola.[6] Podporni listi so prisotni, tudi na njih najdemo 4–8 milimetrov dolge resaste zobce.[8][6] Ta vrsta cveti med junijem in septembrom.[7]

Laiki pogosto zamenjujejo resasti škrobotec s podobnimi vrstami istega rodu, še posebej z evropskim kosmatim škrobotcem, Rhinanthus alectorolophus. R. glacialis se od slednjega loči po golih oziroma slabo odlakanih čaši, steblu in listih.[5]

Družina pojalnikovk je znana po številnih pripadnikih, ki jih uvrščamo med polzajedavce (hemiparazite). Za te je značilno, da mineralne snovi in vodo pridobivajo od svojih gostiteljev (drugih rastlin),[8] a sami proizvajajo potrebne organske spojine.[7]

Razširjenost

uredi

Resasti škrobotec je evropska vrsta, ki jo najdemo predvsem v različnih državah Srednje Evrope (vse od jugovzhodne Francije do severozahodnega Balkanskega polotoka[2]).[6] Gre za razmeroma pogost škrobotec, ki ga je moč opaziti na kultiviranih in polsuhih travnikih, poljih (predvsem žitnih poljih),[6] raznih gorskih pobočjih, meliščih,[8] pašnikih in drugih sončnih predelih.[5] Rastlina poseljuje nadmorske višine, ki segajo od nižinskih regij do gorskih habitatov[9] z zmernimi podnebnimi razmerami. Resasti škrobotec raste predvsem v vlažni in nekoliko bazični prsti, ki vsebuje malo dušikovih spojin.[8]

Galerija

uredi

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 1,2 »Rhinanthus glacialis Personnat«. www.gbif.org (v angleščini). Pridobljeno 7. oktobra 2021.
  2. 2,0 2,1 2,2 »Rhinanthus glacialis Personnat | Plants of the World Online | Kew Science«. Plants of the World Online (v angleščini). Pridobljeno 7. oktobra 2021.
  3. Oja, Tatjana; Talve, Tiina (9. februar 2012). »Genetic diversity and differentiation in six species of the genus Rhinanthus (Orobanchaceae)«. Plant Systematics and Evolution. 298 (5): 901–911. doi:10.1007/s00606-012-0599-3. ISSN 0378-2697.
  4. Hulst, Robert van; Thériault, Andrée; Shipley, Bill (1. julij 1986). »The systematic position of the genus Rhinanthus (Scrophulariaceae) in North America«. Canadian Journal of Botany. 64 (7): 1443–1449. doi:10.1139/b86-196. ISSN 0008-4026.
  5. 5,0 5,1 5,2 Lauber, K. (2001). Flora Helvetica = Flora der Schweiz = Flore de la Suisse = Flora della Svizzera (v nemščini). Gerhart Wagner (3. überarb. Aufl izd.). Bern: Paul Haupt. ISBN 3-258-06313-3. OCLC 47196921.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 Schauer, Thomas; Caspari, Claus; Babij, Valerija (2008). Rastlinski vodnik: preprosto in zanesljivo določevanje rastlin po barvi cvetov : 1150 vrst cvetnic, trav, dreves in grmov. Ljubljana: Modrijan. ISBN 978-961-241-227-2. OCLC 449353509.
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 park, Notranjski regijski. »Resasti škrobotec (Rhinanthus glacialis)«. www.notranjski-park.si. Pridobljeno 7. oktobra 2021.
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 8,6 Aichele, Dietmar; Golte-Bechtle, Marianne; Leskovec, Alfred; Turk, Boris (2004). Kaj neki tu cveti?: v naravi rastoče srednjeevropske zelnate kritosemenke. Kranj: Narava. ISBN 978-961-91407-1-0. OCLC 447449842.
  9. Eppinger, Michael; Hofmann, Helga; Frajman, Božo (2006). Cvetlice: enostavno in zanesljivo določanje. Kranj: Narava. ISBN 978-961-6582-01-8. OCLC 448381737.

Zunanje povezave

uredi