Primorska narečna skupina
Primorska narečna skupina je poimenovana po svoji geografski legi. Vsebuje različna narečja, in sicer: rezijansko, obsoško, tersko, nadiško, briško, kraško, istrsko, čiško in notranjsko. Primorska narečna skupina meji na jugu s Hrvaško, na severu z italijansko državno mejo, na zahudu z Rezijo, na vzhodu pa z dolenjsko in rovtarsko narečno skupino.
O narečni skupini
urediPrimorska narečna skupina obsega zelo heterogena narečja, ki jih združuje skupen zgodovinski razvoj do 3. etape, ko je prišlo do diftongizacije jata (ě) in etimološkega o: ě>i̯e, o>u̯o. Razvojno spada v severozahodno narečje z dolgo ohranjenima nosnikoma.
Posebnost te narečne skupine je notranjščina, ki se je razvijala skupaj z dolenjščino, zato sta tukaj razvita ei̯ in ou̯.
Na zahodu, v Beneški Sloveniji, in v obsoškem narečju je ohranjeno tonemsko naglaševanje. Vsa ostala primorska narečja pa poznajo samo jakostno naglaševanje, saj se je tonemskost verjetno izgubila zaradi vpliva romanskih jezikov.
Besedišče
uredi| Primorsko | Knjižno |
|---|---|
| bakalá | posušena riba trska; polenovka |
| barúfa | prepir, zdraha |
| botéga | manjša trgovina |
| brájda | vinograd (v Goriških brdih) |
| bránda | zložljiva železna postelja |
| bríškola | italijanska igra s kartami |
| búbec | doraščajoča oseba moškega spola; fant |
| cukéta | mlada, nedorasla jedilna buča; bučka |
| čòk | štor |
| čúpa | preprost ribiški čoln iz enega debla |
| damižána | velika opletena trebušasta steklenica; pletenka |
| drobílj | drobir |
| fakín | nosač, težak |
| golžún | golša (pri perutnini) |
| jálov | nezabeljen |
| júsar | upravičenec do uživanja vaškega sveta ali odmerjenega dela tega |
| koló síra | hlebec sira |
| koriándol | konfet |
| korjêra | avtobus |
| koromáč | komarček |
| kozíti se | glasno jeziti se, razburjati se |
| križáda | križpot, križpotje |
| kúhnja | (kuhana) hrana za prašiče |
| kvartín | četrt litra, četrtinka |
| mándrija | kmetija z gospodarskimi poslopji, obdana z zidom |
| močílo | mlaka, luža |
| mólo | pomol |
| morják | veter, ki piha z morja na kopno |
| múš | osel |
| njúriti | godrnjati, renčati |
| nóna in nóno | babica in ded |
| novíc in novíca | ženin in nevesta |
| núna / núnca | starejša znana ženska; teta; botra |
| núnc | starejši znan moški; stric; boter; duhovnik |
| obéla | zabela |
| obelíti | zabeliti |
| odmánjkati | izostati, manjkati |
| ozébek | ozeblina |
| panín | sendvič |
| pášta | jed iz testenin; testenine |
| paštašúta | jed iz testenin in preliva; kuhane testenine |
| pášten | terasa, terasast svet, zasajen s trto |
| patakón | velik bakren kovanec |
| pêjca | jama, votlina |
| penčáti | olupljenim, posušenim slivam odstranjevati koščice in jih sploščati |
| píščule | kratke ozke ribiške hlače |
| plenír | jerbas |
| pobrcávati | grdo, neprimerno ravnati s kom |
| podlóžek | otrok, nezrel človek |
| pópa | zadnji del ladje, čolna; krma |
| poríti | poruvati |
| pórt | pristanišče |
| praščár | klavec prašičev; kdor oskrbuje, prodaja prašiče |
| púpa | dekle |
| rêj | ruj |
| káčja róža | (divja) potonika |
| sípek | sipek pesek, mivka |
| síršče | koruzna slama |
| skržák | škržat |
| smúliti se | dobrikati se, smukati se |
| sráčja nôga | morska taca |
| šártka | vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi; pripona |
| ščína | trščica |
| ščínka | frnikola |
| ščúrek | temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren |
| škartôc | (papirnata) vrečka |
| škólj | večja skala, ki gleda iz morja ali iz zemlje; majhen skalnat otok v morju |
| škómber | skuša |
| štáncar | kamnoseki, klesarji |
| štríga | čarovnica |
| tantáva | skušnjava |
| tečájnik | tečaj, nasadilo |
| tenkljáti | pritrkavati, potrkavati |
| têr | zvonik |
| teránovka | trta z velikimi temno modrimi grozdi, ki se goji na Primorskem, v Istri; refošk |
| tonêra | ob obali stoječa, navadno poševni lestvi podobna naprava za opazovanje prihoda tunov; tunolovka |
| tórklja | priprava za stiskanje olja iz oliv; prostor s tako pripravo |
| túblja | tuberoza |
| tunára / tunêra | čoln za lovljenje tunov; tonera |
| ukupíti | kupiti |
| ustrúpati | skrhati |
| vábljenica | poševni odtočni jarek na gozdnih cestah; dražnik |
| váhti | praznik vseh svetnikov 1. novembra; vsi sveti |
| vénge | veriga za kotel nad ognjiščem |
| vrzéla | odprtina za prehod v živi meji, ograji |
| zaníčev | zanič, brez moči |
| zaskózibóg | zaboga, za božjo voljo |
| zástava | pas oblakov, megle nad gorami ob nastopu burje |
| zóbrna | dlesen |