Primorska narečna skupina

Primorska narečna skupina je poimenovana po svoji geografski legi. Vsebuje različna narečja, in sicer: rezijansko, obsoško, tersko, nadiško, briško, kraško, istrsko, čiško in notranjsko. Primorska narečna skupina meji na jugu s Hrvaško, na severu z italijansko državno mejo, na zahudou z Rezijo, na vzhodu pa z dolenjsko in rovtarsko narečno skupino.

O narečni skupini uredi

Primorska narečna skupina obsega zelo heterogena narečja, ki jih združuje skupen zgodovinski razvoj do 3. etape, ko je prišlo do diftongizacije jata (ě) in etimološkega o: ě>i̯e, o>u̯o. Razvojno spada v severozahodno narečje z dolgo ohranjenima nosnikoma.

Posebnost te narečne skupine je notranjščina, ki se je razvijala skupaj z dolenjščino, zato sta tukaj razvita ei̯ in ou̯.

Na zahodu, v Beneški Sloveniji, in v obsoškem narečju je ohranjeno tonemsko naglaševanje. Vsa ostala primorska narečja pa poznajo samo jakostno naglaševanje, saj se je tonemskost verjetno izgubila zaradi vpliva romanskih jezikov.

Besedišče uredi

Nekaj primerov jezikovnih posebnosti
Primorsko Knjižno
bakalá posušena riba trska; polenovka
barúfa prepir, zdraha
botéga manjša trgovina
bránda zložljiva železna postelja
bríškola italijanska igra s kartami
búbec doraščajoča oseba moškega spola; fant
cukéta mlada, nedorasla jedilna buča; bučka
čúpa preprost ribiški čoln iz enega debla
damižána velika opletena trebušasta steklenica; pletenka
fakín nosač, težak
korjêra avtobus
kvartín četrt litra, četrtinka
mándrija kmetija z gospodarskimi poslopji, obdana z zidom
obelíti zabeliti
panín sendvič
púpa dekle
ščínka frnikola
škartôc (papirnata) vrečka
váhti praznik vseh svetnikov 1. novembra; vsi sveti
vrzéla odprtina za prehod v živi meji, ograji

Glej tudi uredi