Postira
Postira je naselje na severni obali otoka Brač na Hrvaškem in središče občine Postira, ki poleg istoimenskega obsega še vas Dol in spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Postira | |
|---|---|
 Postira | |
  Postira Geografska lega na Hrvaškem | |
| 43°22′32.41″N 16°37′47.37″E / 43.3756694°N 16.6298250°EKoordinati: 43°22′32.41″N 16°37′47.37″E / 43.3756694°N 16.6298250°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Splitsko-dalmatinska županija |
| Občina | Postira |
| Nadm. višina | 22 m |
| Prebivalstvo (2001) | |
| • Skupno | 1.375 |
| Poštna številka | 21410 Postira |
| Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). | |
Geografija uredi
Mestece Postira, ki ima manjše pristanišče je z obalno cesto povezano z naseljema Supetar in Pučišća. V zaledju mesteca se proti jugu razprostira od 300 do 600 m široka in okoli 2 km dolga dolina. Kraj je znan po ribolovu, pridelavi oljčnega olja v zadjem času pa se razvija tudi turizem. V okolici je več zanimivih zalivčkov s plažami, ki jih obdaja borov gozd.
Vhod v pristanišče, ki leži v zalivčku je zaščiten z okoli 70 m dolgim valobranom na koncu katerega stoji svetilnik ki oddaja svetlobni signal: R Bl 2s. V dnu zalivčka je manjši pomol ob katerem je globina morja do 2,5 m.
Gospodarstvo uredi
Poleg ribištva se domačini ukvarjajo tudi z vinogradništvom, pridelavo oljčnega olja, in turizmom. V kraju je manjša tovarna za predelavo rib Sardina d.o.o. in trije hoteli: Hotel Vrilo, Hotel Lipa in Hotel Postura in turistično naselje Tamaris-Agava
Zgodovina uredi
Postira se prvič omenja 1347 kot Posterna. Naselje se je pričelo širiti v 16. in 17. stoletju z naseljevanjem beguncev iz celine in doseljevanjem prebivalcev iz notranjosti Brača. V pristanišču je ohranjena palača z renesančnimi dodatki in rojstna hiša pesnika V. Nazorja. Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika je bila postavljena v 16. stoletju. Od prvotne cerkve je ohranjena samo masivna utrjena apsida s strelnimi linami. V cerkvi je na ogled nekaj baročnih slik t. i. beneške šole. Vzhodno od Postire v zalivčku Lovrečina so ostanki razvalin velike starokrščanske triladijske bazilike zgrajene med 5. do 6. stoletjem. Pri arheoloških izkopavanjih so ob baziliki našli dva starokrščanska sarkofaga in fragmente rimske keramike.
Demografija uredi
| Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 1127 | 1194 | 1308 | 1472 | 1526 | 1402 | 1710 | 1220 | 1152 | 1170 | 1330 | 1302 | 1238 | 1287 | 1375 |
Znane osebe, povezane s krajem uredi
- Jakov Jelinčić, zgodovinar in arhivist
- Vladimir Nazor, pesnik
- Mate Suić, arheolog
- Ivo Škarić, hrvaški jezikoslovec - fonetik, retorik in filolog, sodelavec HAZU
- Janez Pirnat, kipar
- Ena Begović, igralka
Viri in opombe uredi
- Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971
- Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje, Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 2003
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi
