Bodleianova knjižnica

Bodleianova knjižnica (/ bɒdliən, bɒdliːən /) je glavna raziskovalni knjižnica Univerze v Oxfordu in je ena najstarejših knjižnic v Evropi. Z več kot 12 milijoni predmetov je druga največja knjižnica v Veliki Britaniji za British Library. V skladu z Zakonom o obveznem izvodu iz leta 2003, je ena od šestih knjižnic, ki hrani dela, objavljena v Združenem kraljestvu in po irskem zakonu ima pravico zahtevati en izvod vsake knjige, objavljene v Republiki Irski. Oxfordskim raziskovalcem je zanan kot "Bodley" ali "Bod" in deluje predvsem kot referenčna knjižnica, dokumenti se na splošno ne smejo odstraniti iz čitalnice.

Bodleianova Library

Vhod v kjižnico z grbom enega od kolidžev
Država	Združeno kraljestvo
Tip	Univerzitetna knjižnica
Ustanovitev	1602 (1602)
Lokacija	Broad Street, Oxford, Oxford
Koordinati	51°45′14″N 1°15′19″W
Zbirka
Število enot	knjige, univerzitetne revije, časopisi, revije, zvočni in glasbeni posnetki, zemljevidi, tiskana dela, risbe in rokopisi
Velikost	12M+
Obvezni izvodi	vključno Legal Deposit Libraries Act 2003
Dostopnost in izposoja
Pogoji izposoje	Staro šolsko dvorišče, Divinity School, Razstavna soba in prodajalna spominkov so odprti za javnost
Članstvo	Študenti in profesorji Univerze v Oxfordu
Druge informacije
Direktor	Richard Ovenden
Spletna stran	bodleian.ox.ac.uk/bodley
Zemljevid

V letu 2000 so bile številne knjižnice znotraj univerze združene za namen upravljanja, pod prvotnim imenom Oxford University Library Services (OULS), od leta 2010 pa kot Bodleian Libraries, od katerih je Bodleianova knjižnica največja.

Vsi kolidži Univerze v Oxfordu imajo svoje knjižnice, številne so tudi starejše kot Bodleianova in vse so še naprej v celoti neodvisne od Bodleianove. So pa združene v OLIS (Oxford Libraries Information System). Velik del arhiva knjižnic je bil digitaliziran in je dostopen na spletu od leta 2015.

Lokacija

Bodleianova knjižnica zavzema skupino petih objektov v bližini Broad Street: iz 15. stoletja Library Duke Humfrey, iz 17. stoletja Schools Quadrangle, iz 18. stoletja Clarendon Building in Radcliffe Camera in iz 21. stoletja Weston Library, z Bodleian Law Library nekaj sto metrov stran v South Park Road. Od 19. stoletja so bila zgrajena številna podzemna skladišča, ima pa tudi več skladiščnih prostorov izven tega.

Vstop

Preden se jim dovoli dostop do knjižnice, morajo novi uporabniki podpisati uradno izjavo. Ta izjava je bila tradicionalno ustna prisega, zdaj pa se običajno opravi s podpisom pisma s podobnim učinkom. Slovesnost, v kateri bralci recitirajo izjavo se še vedno izvaja za tiste, ki želijo, da jih sprejmejo; ti se pojavijo predvsem na začetku Michaelmasovega roka. Zunanji bralci (ki niso vezani na univerzo) morajo še vedno pred vpisom recitirati ustno izjavo. Sprejemni urad ima veliko zbirko prevodov izjave, ki omogoča tistim, ki niso angleško govoreči, da recitirajo v svojem prvem jeziku. Angleško besedilo izjave se glasi, kot sledi:

Obvezujem se, da ne bom odstranil iz knjižnice, ne označil, uničil ali poškodoval na kakršen koli način, katerikoli volumen, dokument ali drug predmet, ki pripada njej ali je v njenem skrbništvu; ne bom v knjižnico prinašal ali prižgal nobenega ognja ali plamena, ne kadil v knjižnici; in obljubim, da bom spoštoval vsa pravila knjižnice.

To je prevod tradicionalne latinske prisege (originalna različica ni prepovedala kajenja tobaka, zato so bile knjižnice neogrevane, ker so bili požari tako nevarni):

Do fidem me nullum librum vel instrumentum aliamve quam rem ad bibliothecam pertinentem, vel ibi custodiae causa depositam, aut e bibliotheca sublaturum esse, aut foedaturum deformaturum aliove quo modo laesurum; item neque ignem nec flammam in bibliothecam inlaturum vel in ea accensurum, neque fumo nicotiano aliove quovis ibi usurum; item promitto me omnes leges ad bibliothecam Bodleianam attinentes semper observaturum esse. [6]

Zgodovina

14. in 15. stoletje

Bodleianova knjižnica v sedanji obliki ima stalno zgodovino iz leta 1602, njene korenine pa segajo še dlje. Namensko urejena najprej znana knjižnica, ki je obstajala v Oxfordu, je bila ustanovljena v štirinajstem stoletju po volji Thomasa Cobhama, škofa iz Worcestera (r. 1327). Ta majhna zbirka z verigo priklenjenih knjig se je nahajala nad severni strani Univerze, v cerkvi sv. Marije Device, na High Street. Ta zbirka še naprej vztrajno rastla, vendar, ko je Humphrey, vojvoda Gloucesterski (brat Henrika VI.) med letoma 1435 in 1437 podaril veliko zbirko rokopisov, je postal prostor nezadosten in je bila potrebna večja stavba. Primeren prostor je bil dokončno zgrajen nad Divinity School in končan leta 1488. Ta prostor je še vedno znan kot knjižnica vojvode Humfreya.

Sir Thomas Bodley in ponovna ustanovitev Univerzitetne knjižnice

Pozno v šestnajstem stoletju je knjižnica nazadovala; pohištvo je bilo prodano in le tri od prvotnih knjig, ki so pripadale vojvodi Humfreyu so ostale v zbirki. Šele leta 1598 se je knjižnica začela ponovno razvijati, ko je Thomas Bodley (nekdanji profesor iz Merton kolidža) pisal podkanclerju univerze in ponudil podporo za razvoj knjižnice. Knjižnica vojvode Humfreya je bila prenovljena in Bodley je podaril nekaj svojih knjig. Knjižnica je bila uradno ponovno odprta 8. novembra 1602 pod imenom »Bodleianova knjižnica« (uradno Bodleyjeva knjižnica).

Zbirateljski interesi Bodleya so bili različni; zgodovinar Ian Philip pravi, da je bil že junija 1603 poskus dobiti rokopise iz Turčije in je bil v istem času »pridobljena prva kitajska knjiga«. Leta 1610 je Bodley sklenil dogovor s Stationers Company v Londonu, da bi bil izvod vsake knjige registriran pri njih v knjižnici. Bodleianova zbirka je rasla tako hitro, da je bila stavba med letoma 1610-1612 spet razširjena, (znana kot Arts End) in še enkrat v letih 1634-1637. Ko je leta 1654 umrl John Selden, je zapustil Bodleianu svojo obsežno zbirko knjig in rokopisov. Kasneje je poleg knjižnice vojvode Humfreya nastala še enota »Selden End«.

Štirikotnik šolskih poslopij in stolp Petih redov

V času Bodleyeve smrti leta 1612, je bila načrtovana nadaljnja širitev knjižnice. Štirikotnik šolskih poslopij (včasih navedena tudi kot Old Schools Quadrangle’’ ali Old Library) je bil zgrajen med letoma 1613 in 1619 z dodatkom treh kril za Proscholium in Ats End. Stolp predstavlja glavni vhod v knjižnico in je znan kot Stolp petih redov (Tower of the Five Orders). Stolp je dobil tako ime, ker je okrašen s stebri vsakega od petih redov klasične arhitekture: toskanski, dorski, jonski, korintski in kompozitni.

Trije trakti štirikotnika imajo tri etaže: sobe v pritličju in zgornjih nadstropjih štirikotnika (razen knjižnica vojvode Humfreya, nad Divinity School) so bile prvotno uporabljene kot predavalnice in galerija. V predavalnicah so še vedno označeni napisi nad vrati. Ko so se zbirke knjižnice razširile, so te prostore postopoma prevzeli, visokošolska predavanja in izpiti pa so se preselili v novoustanovljeno univerzitetno šolsko stavbo. Umetniška zbirka je bila prenesena v Ashmolean. Ena od šol sedaj uporablja za gostovanje razstave zakladov knjižnice, medtem ko se ostale uporabljajo kot pisarne in sejne sobe za skrbnike knjižnice.

Vhod v ‘’Schola Moralis Philosophiae’’ (šola moralne filozofije) pri Bodleianovi knjižnici (zdaj vhod za osebje Schools Quadrangle)

Stolp petih redov, kot se vidi od vhoda v Divinity School

Knjižnica iz Radcliffe Square

Dvorišče Bodleianove knjižnice iz južnega vhoda, pogled na severni vhod

Pozno 17. in 18. stoletje

Bodleianova knjižnica Henry Fox Talbota, okoli 1843/46

Dogovor s podjetjem Stationers je pomenilo, da je bila rast zalog konstantna in veliko tudi število velikih volil in prevzemov drugih izvodov. Do ustanovitve Britanskega muzeja leta 1753, je bil Bodleian dejansko nacionalna knjižnica Anglije. Za Bodleianom, sta Knjižnica Univerze Cambridge in Kraljeva knjižnica najbolj obsežni knjižni zbirki v Angliji in Walesu.

Astronom Thomas Hornsby je opazoval prehod Venere iz Stolpa petih redov leta 1769.

Radcliffe Camera

Ob koncu 18. stoletja je nadaljnja rast knjižnice zahtevala še več prostora. Leta 1860 je bilo knjižnici dovoljeno prevzeti sosednjo stavbo, znano kot Radcliffe Camera. Zasnovana v neoklasicističnem slogu in zgrajena v letih 1737-1749 za notranjo znanstveno knjižnico Radcliffe. Gradnja in vzdrževanje knjižnice je bila financirana iz zapuščine Johna Radcliffa, pomembnega zdravnika, ki je ob smrti leta 1714 zapustil 40.000 £. V skladu s pogoji iz njegove volje, se je gradnja začela šele leta 1737. Zunanjost je bila končana leta 1747, v notranjosti pa do leta 1748, čeprav je bila otvoritev knjižnice odložena do 13. aprila 1749.

Leta 1861 so medicinske in znanstvene zbirke knjižnice prenesli v Radcliffe Science Library, ki je bila zgrajena bolj proti severu ob Univerzitetnem muzeju.

Zgradba Clarendon

Zgradbo Clarendon je oblikoval Nicholas Hawksmoor in je bila zgrajena med letoma 1711 in 1715, sprva kot tiskarns Oxford University Press. T jo je izpraznil na začetku devetnajstega stoletja, ko jo je univerza namenila za upravne namene. Leta 1975 je bila izročena Bodleianovi knjižnici, ki zdaj zagotavlja pisarne in prostor za srečanje starejših članov osebja.

Radcliffe Camera iz univerzitetne cerkve

20. stoletje in potem

Leta 1911 je zakon o avtorskih pravicah (zdaj nadomešča Zakonom o obveznem izvodu publikacij knjižnice 2003) podaljšal dogovor, tako da je bila Bodleian ena od šestih (v tistem času) knjižnic v Združenem kraljestvu, ki je dobila obvezni izvod, kjer mora biti izvod vsake avtorsko zaščitene knjige shranjen.

Med letoma 1909 in 1912, je bilo zgrajeno podzemlje pod Radcliffe Camero in Radcliffe trgom. V letu 1914 se je skupno število knjig v zbirkah knjižnice povečalo čez 1 milijon. Do leta 1920 je knjižnica potrebovala nadaljnjo širitev prostora. Leta 1937 so se začela gradbena dela stavbe New Bodleian, nasproti stavbe Clarendon, na severovzhodnem vogalu Broad Street.

New Bodleian je zasnoval arhitekt Sir Giles Gilbert Scott. Gradnja je bila končana leta 1940. Stavba je bila inovativno oblikovana kot zigurat, s 60% skladišča pod nivojem tal. Predor pod Broad Street povezuje stare in nove stavbe knjižnice in vsebuje pešpot, mehanski transporter knjig in sistem pnevmatske Lamson cevi, ki je bila uporabljena za naročilo knjige, dokler je bil uveden elektronski avtomatiziran sistem v letu 2002. Sistem Lamson cevi je bil še naprej v uporabi pri bralcih, ki zahtevajo dostavo rokopisov v knjižnico vojvode Humfreya, dokler ni bil julija 2009 izklopljen. V letu 2010 je bilo napovedano, da bo treba tekoči trak, ki je bil v uporabi za prevoz knjig pod Broad Street vse od leta 1940, zapreti in razstaviti. New Bodleian si zaprli 29. julija 2011.

Današnja in bodoča knjižnica

New Bodleian Library medtem ko je bila zaprta med večjo prenovo v novembru 2011

Stavba New Bodleian je bila obnovljena za svojo prvotno fasado zaradi izboljšanega skladišča za redke in krhke materiale, kot tudi boljše možnosti za bralce in obiskovalce. Ponovno je bila odprta 21. marca 2015. Marca 2010 se je skupina knjižnic, znanih pod imenom »Oxford University Library Services« preimenovala v »Bodleianove knjižnice«, s čimer so te članice pridobile sijaj Bodleianove blagovne znamke.

Kopiranje in ohranjanje gradiva

Knjižnica izvaja strogo politiko o kopiranju materiala. Do pred kratkim osebno fotokopiranje knjižničnega gradiva ni bilo dovoljeno, saj je vladala zaskrbljenost, da bi kopiranje in pretirano ravnanje povzročilo škodo. Vendar pa posamezniki zdaj lahko kopirajo material, izdan po letu 1900 in osebje posreduje dovoljenje za nekatere vrste materiala med 1801 in 1900. Prenosni skenerji in digitalni fotoaparati so dovoljeni tudi za uporabo na večini post-1900 publikacijah, digitalne fotoaparate lahko prav tako uporabljajo z dovoljenjem, za starejši material. Knjižnica bo dobavila digitalno skenirane materiale iz pred-1801. Mikrofilmske kopije so izdelane za mnoge najbolj krhke predmete v zbirki knjižnice, in to nadomešča izvirnike, kadar je to mogoče. Knjižnica ima tesne odnose z Digitalno knjižnico Oxford, ki je v procesu digitalizacije nekaterih od mnogih redkih in nenavadnih predmetov v zbirki univerze.

Zakladi knjižnice

Zbirka rokopisov

• Ashmoleov rokopisi (vključno Ashmoleov bestiarij, zbirka Eliasa Ashmolea
• Cartejevi rokopisi, zbirka Thomasa Carteja (1686–1754), angleškega zgodovinarja
• Doucejevi rokopisi, donacija angleškega starinoslovca Francisa Douceja (1757 –1834) leta 1834
• Laudovi rokopisi, donacija škofa Williama Lauda med 1635 in 1640
• Pisma pesnika Percyja Bysshe Shelleya.

Posamezni rokopisi

• Codex Bodley; je pomemben piktografski rokopis in primer zgodovinopisja Mištekov. Ime je dobil po pogovornem imenu Bodleianove knjižnice, kjer je bil shranjen od 17. stoletja
• Codex Ebnerianus; Minuskula 105 (v številčenju Gregory-Aland), δ 257 (Hermann, Freiherr von Soden), je v grškem jeziku iluminiran rokopis Nove zaveze, čeprav manjka Razodetje
• Codex Laudianus; označen z Ea ali 08 (v številčenju Gregory-Aland), α 1001 (Hermann, Freiherr von Soden), ki se imenuje Laudianus po nekdanjem lastniku, nadškofu Williamu Laudu. To je dvojezičen latinsko - grški uncial rokopis Nove zaveze, palaeografsko dodeljen v 6. stoletje. Vsebuje Dejanja apostolov.
• Codex Laud; je pomemben rokopis iz 16. stoletja povezan z Williamom Laudom, angleškim nadškofom, ki je bil nekdanji lastnik tega starodavnega mehiškega kodeksa. Je iz skupine Borgia in je slikoven rokopis, sestavljen iz 24 listov (48 strani) iz osrednje Mehike, pred špansko zasedbo. Očitno je nepopoln (del je izgubljen).
• Codex Mendoza; je azteški kodeks, ki je nastala štirinajst let [1] po 1521 španski osvojitvi Mehike z namenom, da se vidijo Karla V., svetega rimskega cesarja in kralja Španije. Vsebuje zgodovino azteški vladarji in njihovih osvajanj, seznam je poklon z osvojili plačane, ter opis vsakdanjega azteškega življenja, v tradicionalnih Aztekov piktogrami s španskimi pojasnili in komentarjem
• Codex Tischendorfianus III.; je grški uncial rokopis evangelijev na pergamentu. Palaeografsko je bil dodeljena v 9. ali 10. stoletju
• Codex Tischendorfianus IV.; je grški uncial rokopis evangelijev, palaeografsko datiran v 10. stoletja (čeprav je možno tudi 9. stoletje).
• Huntington MS 17, najstarejši rokopis celotnega besedila štirih evangelijev v koptskem jeziku.
• Magna Carta (štiri kopije)
• Pesem o Rolandu.
• Vernonov rokopis (Oxford, Bodleian Library, MS Eng. poet.a.1), najdaljši in najbolj pomemben, ohranjen rokopis, napisan v Middle English.

Posamezne tiskane knjige

• Gutenbergova Biblija, ca. 1455, ena od 21 ohranjenih celotnih kopij.
• Shakespearov First folio, 1623; William Shakespeare je komedije, zgodovino in tragedije v letu 1623 objavil kot zbirko dram. Sodobni znanstveniki to pogosto imenujejo kar prva izdaja.
• Bay Psalm Book, 1640. Eden od 11 znanih ohranjenih izvodov prve knjige tiskane v Severni Ameriki in edini izvod zunaj Združenih držav Amerike.

Bodleyevi knjižničarji

Vodja Bodleianove knjižnice je znan kot "Bodleyjeb knjižničar". Prvega knjižničarja, Thomasa Jamesa, je izbral sam Bodley leta 1599, univerza ga je potrdila na delovnem mestu leta 1602. Bodley je želel za svojega knjižničarja, da je »nekdo, ki zabeleži in je znan kot skrbnen študent in v vseh pogovorih da je zanesljiv, aktiven in diskreten, tudi diplomatski in lingvist, ni obremenjen z zakonsko zvezo, niti nima koristi od cerkve«, [29] čeprav je James prepričal Bodleya, da naj mu dovoli se poročiti in postal rektor cerkve sv. Aldate v Oxfordu.

Od vseh 24, ki so služili kot knjižničarji pri Bodleyu, so se njihove stopnje skrbnosti z leti spreminjale. Thomas Lockey (1660-1665) je bil obravnavan kot neprimeren za to delovno mesto, John Hudson (1701-1719) je bil opisan kot »malomaren, če ne nesposoben« in John Price (1768-1813) je bil obtožen za »redno in stalno zanemarjanje svojih dolžnosti«. Zadnji knjižničar, Sarah Thomas (2007 do leta 2013) je bila prva ženska na tem položaju, in drugi knjižničar (po svojem predhodniku, Reginaldu Carru) tudi direktor Oxford University Library Services (zdaj Bodleianove knjižnice). Thomas, Američanka, je bila prvi tuji knjižničar zaposlen v Bodleianu. Njen naslednik od januarja 2014 je Richard Ovenden, ki je bil namestnik knjižničarja pod Thomasovo.

V popularni kulturi

Romani

Bodleian je bil uporabljen kot ozadje kulise v Dorothy L. Sayers Gaudy night, v Michaela Whita Equinox in je ena od knjižnic svetovala Christine Greenaway (ena od knjižničarjev v Bodleyu) v Colina Dexterja Inspector Morse romanu The Wench is Dead. Razplet Michaela Innesa Operation Pax (1951) je postavljena v namišljeno različico podzemnega skladišča, doseženega ponoči z drsenjem navzdol 'Mendip cleft', padalo prikrito v trgu Radcliffe.

Ker je J. R. R. Tolkien študiral filologijo na Oxfordu in sčasoma postal profesor, je bil zelo dobro seznanjen z Red book of Hergest, ki so jo hranili v Bodleianu v imenu Jezusovega kolidža. Tolkien je kasneje ustvaril svojo izmišljeno Red Book of Westmarch, ki pripoveduje zgodbo o Gospodarju prstanov. Veliko Tolkienovih rokopisov je zdaj v knjižnici.

Zgodovinarka in pisateljica Deborah Harkness je nastavila začetek romana A Discovery of Witches (2011) v Bodleian, zlasti v Selden End. Roman ima tudi enega od Ashmoleanovih rokopisov knjižnice (Ashmole 782) kot osrednji element knjige.

Srednjeveški zgodovinar Dominic Selwood določi del svojega šifrirnega trilerja Zhe Sword of Moses (2013 ) v knjižnico vojvode Humfreya, roman je odvisen od knjižnične kopije magičnega srednjeveškega hebrejskega rokopisa, znanega kot 'The Sword of Moses'.

Filmi

Fina arhitektura knjižnice je priljubljeno mesto za filmske ustvarjalce, ki predstavljajo bodisi Oxfordsko univerzo ali druge lokacije. To lahko vidimo v odprti sceni v The Golden Compass, Brideshead Revisited (1981 TV serija), Another Country (1984), The Madness of king George III. (1994) in prvih dveh filmih Harryja Potterja, v katerih Divinity School podvoji kot Bradavičarkino bolnišnično krilo in knjižnica vojvode Humfreya kot knjižnica Bradavičarke. V The New World (2005), je knjižnica zgradba predstavljena kot vhod v Royal Court angleške monarhije. Bodleian se pokaže tudi v Inspector Morse televizijskem spin off Lewis, v epizodi »And the Moonbeams Kiss the Sea«, kjer umor poteka v kleti. Prav se tako pokaže v epizodi »Fugue« v Inspector Morse televizijskem spin off Endeavour kot odgovor na anagramatični namig serijskega morilca za mladega Morseja.

Navedek

Prvih nekaj besed latinske različice prisege bralca (Do fidem me nullum librum vel) je mogoče najti na jezikoslovčevem klobuku v 1996 miniseriji Gulliverjeva potovanja.

Literatura

• Macray, Rev. William Dunn (1868) Annals of the Bodleian Library, Oxford, A.D. 1598–A.D. 1867. London: Rivingtons.
• Craster, H. H. E. (1952) History of the Bodleian Library. London: O.U.P.
• Price, Henry Clarke (2007) "The Bod's Secret Underbelly" Cherwell webcache

Zunanje povezave

• Bodleian Library – official website
• Oxford Digital Library
• Bodleian Libraries
• The European Library
• 360° Panorama at dusk in the Quadrangle
• the Bodleian Library v knjižnicah (katalog WorldCat)