Pontsko-kaspijska stepa

ekoregija travišč, ki obsega večino zahodnega dela evrazijske stepe; ravnina med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom severno od Kavkaza

Pontsko-kaspijska stepa, Pontska stepa ali Ukrajinska stepa je prostrana stepa, ki se razteza od severnih obal Črnega morja (v antiki se je imenoval Euxeinos Pontos [Εὔξεινος Πόντος]) daleč proti vzhodu do Kaspijskega jezera, od Dobrudže na severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije, prek Moldavije in vzhodne Ukrajine čez ruski severni Kavkaz, nižinske regije Volge do zahodnega Kazahstana. Je del večje Evrazijske stepe, in meji na vzhodu na Kazaško stepo. Je del palearktičnih zmernih travišč, savan in grmičevja, ekoregije bioma travinj in grmičevja.

Pontsko–kaspijska stepa
Stepa v narodnem parku Azov-Sivaš, Ukrajina, s konji v diru
Stepa se razprostira približno od reke Dneper do reke Ural
Ekologija
Biompalearktična zmerna travišča, savana in grmičevje
Geografija
Površina994.000 km2
Države Kazahstan
 Rusija
 Ukrajina
 Bolgarija
 Romunija
 Moldavija
Koordinate52°N 71°E / 52°N 71°E / 52; 71Koordinati: 52°N 71°E / 52°N 71°E / 52; 71
Strelcovskaja stepa, zaščiteno območje v Milovskem rajonu v Luganski oblasti, Ukrajina. V stepi pogosto v začetku poletja prevladuje trava bodalica Stipa.
Tulipa suaveolens je med najbolj značilnimi spomladanskimi cvetovi Pontsko-kaspijski stepi.

Območje ustreza Kimeriji, Skitiji in Sarmatiji klasične antike. Skozi več tisočletij so stepo uporabljala številna plemena nomadskih konjenikov, od katerih so mnoga osvojila dežele v naseljenih regijah Evrope ter v zahodni in južni Aziji.

Izraz Ponto-kaspijska regija se v biogeografiji uporablja za rastline in živali teh step ter živali Črnega morja, Kaspijskega jezera in Azovskega morja. Genetske raziskave so to območje opredelile kot najverjetnejše mesto, kjer so prvič udomačili konja.[1].

Po najbolj razširjeni teoriji v indoevropskih študijah, ki se imenuje Kurganska hipoteza, je bila Pontsko-kaspijska stepa domovina govorcev indoevropskega prajezika.[2][3][4][5]

Geografija in ekologija uredi

Pontsko-kaspijska stepa obsega območje 994.000 kvadratnih kilometrov Evrope, ki sega od Dobrudže v severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije, čez južno Moldavijo, Ukrajino, Rusijo in severozahodni Kazahstan do Uralskega gorovja. Na severu je omejena z vzhodnoevropsko gozdno stepo, prehodnim območjem mešanih travišč in širokolistnih in mešanih gozdov zmernih predelov.

Na jugu se razprostira do Črnega morja, razen Krimskega gorovja in zahodnega Kavkaza, ki meji na morje, kjer krimski submediteranski gozdni kompleks določa južni rob stepe. Stepa se razprostira na zahodni obali Kaspijskega jezera v ruski regiji Dagestan, bolj suha Kaspijska nižinska puščava leži med pontsko stepo ter severozahodnim in severnim bregom Kaspijskega območja. Kazaška stepa veže pontsko stepo proti vzhodu.

Ponto-kaspijska morja so ostanki Turgajskega morja, podaljšek Paratetide, ki je segala južno in vzhodno od Urala in v mezozoiku in kenozoiku pokrivala večji del današnjega Zahodnosibirskega nižavja.

Predzgodovinske kulture uredi

Zgodovinska ljudstva in narodi uredi

Sklici uredi

  1. »Mystery Of Horse Domestication Solved?«. sciencedaily.com. Pridobljeno 3. aprila 2018.
  2. David W. Anthony (26. julij 2010). The Horse, the Wheel, and Language: How Bronze-Age Riders from the Eurasian Steppes Shaped the Modern World. Princeton University Press. ISBN 9781400831104.
  3. Haak, Wolfgang; Lazaridis, Iosif; Patterson, Nick; Rohland, Nadin; Mallick, Swapan; Llamas, Bastien; Brandt, Guido; Nordenfelt, Susanne; Harney, Eadaoin; Stewardson, Kristin; Fu, Qiaomei; Mittnik, Alissa; Bánffy, Eszter; Economou, Christos; Francken, Michael; Friederich, Susanne; Pena, Rafael Garrido; Hallgren, Fredrik; Khartanovich, Valery; Khokhlov, Aleksandr; Kunst, Michael; Kuznetsov, Pavel; Meller, Harald; Mochalov, Oleg; Moiseyev, Vayacheslav; Nicklisch, Nicole; Pichler, Sandra L.; Risch, Roberto; Guerra, Manuel A. Rojo; Roth, Christina; Szécsényi-Nagy, Anna; Wahl, Joachim; Meyer, Matthias; Krause, Johannes; Brown, Dorcas; Anthony, David; Cooper, Alan; Alt, Kurt Werner; Reich, David (10. februar 2015). »Massive migration from the steppe is a source for Indo-European languages in Europe«. bioRxiv: 013433. arXiv:1502.02783. doi:10.1101/013433. Pridobljeno 3. aprila 2018 – prek biorxiv.org.
  4. Allentoft, Morten E.; Sikora, Martin; Sjögren, Karl-Göran; Rasmussen, Simon; Rasmussen, Morten; Stenderup, Jesper; Damgaard, Peter B.; Schroeder, Hannes; Ahlström, Torbjörn; Vinner, Lasse; Malaspinas, Anna-Sapfo; Margaryan, Ashot; Higham, Tom; Chivall, David; Lynnerup, Niels; Harvig, Lise; Baron, Justyna; Casa, Philippe Della; Dąbrowski, Paweł; Duffy, Paul R.; Ebel, Alexander V.; Epimakhov, Andrey; Frei, Karin; Furmanek, Mirosław; Gralak, Tomasz; Gromov, Andrey; Gronkiewicz, Stanisław; Grupe, Gisela; Hajdu, Tamás; in sod. (2015). »Population genomics of Bronze Age Eurasia«. Nature. 522 (7555): 167–172. doi:10.1038/nature14507. PMID 26062507.
  5. Mathieson, Iain; Lazaridis, Iosif; Rohland, Nadin; Mallick, Swapan; Llamas, Bastien; Pickrell, Joseph; Meller, Harald; Guerra, Manuel A. Rojo; Krause, Johannes; Anthony, David; Brown, Dorcas; Fox, Carles Lalueza; Cooper, Alan; Alt, Kurt W.; Haak, Wolfgang; Patterson, Nick; Reich, David (14. marec 2015). »Eight thousand years of natural selection in Europe«. bioRxiv: 016477. Pridobljeno 3. aprila 2018 – prek biorxiv.org.

Zunanje povezave uredi