Pogovor:Občina Loški Potok

Al prav se piše Potok ali potok (2008)

Na nedeljskem izletu sem ugotoil, da naselje Loški Potok ne obstaja. Obstajajo samo pokrajina, občina, krajevna skupnost in pošta s tem imenom. To pa pomeni, da gre za nenaselbinsko ime - torej bi bilo verjetno pravilno Loški potok z malim p. Podobna situacija je pri občini Loška dolina (tudi tu ne obstja naselje z imenom Loška Dolina) ali pri pošti 4265 Bohinjsko jezero (obstaja pošta, ne pa naselje z imenom Bohinjsko Jezero).

Središče te občine je naselje, ki se imenuje samo Hrib (in ne Hrib - Loški Potok). Tudi naselje Srednja vas se ne imenuje Srednja vas - Loški Potok. Dodatek ob imenu samo loči med različnimi kraji z istim imenom (podobno kot: Srednja vas, Radovljica ali Srednja vas, Semič).

Slovenski pravopis je težak in najbrž ga nihče ne obvlada povsem (mogoče niti sestavljalci SP ne). Kot vidim, niti "domorodci" tega ne obvladajo - glej npr. za Loško d/Dolino na isti strani z veliko in z malo: [1]. Naj kdo od naših slovenistov preveri, kako je res prav, ampak meni se zdi, da bi moralo biti:

• Občina Loški potok
• kraj: Hrib - Loški potok
• kraj: Srednja vas - Loški potok

Lep pozdrav, pa hvalabogu, da sem matematik (brez zamere). Marino 12:09, 14. maj 2008 (CEST)

Al prav se piše Potok ali potok (2012)

Prestavljeno iz Uporabniški pogovor:MZaplotnik

Kaže, da imava različna pravopisa. [2] Priznam pa, da je zapisovanje geografskih imen v Sloveniji kar težak jezikovni šport ...--Andrejj (pogovor) 10:58, 31. december 2012 (CET)

Živjo. V pravopisnem slovarju SP 2001, ki ga imam pred sabo na mizi, piše Lóški Pôtok -ega -óka m, zem. i. v ~em ~u loškopotóški -a -o, Loškopotóčan m, preb. i. ... Jasno mi je, zakaj se z malo začetnico recimo piše Občina Loška dolina; ker Loška dolina ni naselbinsko ime, ampak ime doline. Članek, na katerega se sklicuješ, pa predpostavlja, da ime Občina Loški Potok prav tako izhaja iz nenaselbinskega imena, torej iz imena za potok, ki teče tam doli. Ne razumem argumentov za tako sklepanje, saj imamo v tem primeru naselje Loški Potok. V pravopisnih pravilih zgleda Loški potok ni, slovarski del pravopisa pa, kot rečeno, navaja Loški Potok. M♦Zaplotnik^prispevki 11:46, 31. december 2012 (CET)

O problemu se je pred leti spraševal že Marino na Pogovor:Občina Loški Potok. Predlagam, da se debata prestavi tja. Kar se imena tiče, bi se PMM splačalo preveriti veljavno ime občine v Uradnem listu. — Yerpo ^Ha? 12:43, 31. december 2012 (CET)

V uradnem listu je uradno, ni pa nujno prav ... --Andrejj (pogovor) 13:44, 31. december 2012 (CET)

Uradno ime bi bilo smiselno za naslov članka, če je pravopisno narobe, se pa lahko to omeni v besedilu. — Yerpo ^Ha? 13:54, 31. december 2012 (CET)

Predlagam prestavitev na 'Občina Loški potok', saj je 'Loški potok' ime pokrajine in je treba besedo 'potok' zato pisati z malo začetnico; glej Uporabniški pogovor:Janezdrilc#Pri Cerkvi - Struge. Ime občine v Uradnem listu je izpred skoraj 20 let (1995) in pravopisno ni pravilno. --Eleassar ^pogovor 15:28, 21. november 2013 (CET)

Tudi na www.loski-potok.si pišejo "Občina Loški Potok", z veliko. Menda že sami vedo, kako se imenujejo. Enako velja za naselji Srednja vas - Loški Potok in Hrib - Loški Potok. --romanm (pogovor) 21:41, 21. november 2013 (CET)

Vprašanje, kdo piše to stran in koliko je relevantno njegovo mnenje. Sicer pa v zgornjem kotu desno lepo pišejo: "HRIB - LOŠKI POTOK 17, 1318 Loški potok". --Eleassar ^pogovor 22:05, 21. november 2013 (CET)

V zgornjem desnem kotu res lepo piše "1318 Loški potok", vendar pa se na isti strani - takisto lepo! - "Loški Potok" pojavi kar sedemkrat (7×). Torej 7:1. Poleg tega je "1318 Loški potok" narobe tudi za Pošto Slovenije, ki pravi, da ima tam poslovalnico "1381 Loški Potok". --romanm (pogovor) 22:22, 21. november 2013 (CET)

Ponavljam svoj argument od lani: naslov bi moral slediti uradnemu zapisu, vse ostalo je izvirno raziskovanje ali material za razlago v besedilu. Ne vem kakšno zvezo ima starost s tem, razen če je bil zakon vmes spremenjen. — Yerpo ^Ha? 22:28, 21. november 2013 (CET)

Občina Loški potok "uradno" piše še ime Občine Loška dolina z veliko, tj. "Loška Dolina", za Hrib - Loški potok pa se ne morejo odločiti, ali bi pisali stično "Hrib-Loški Potok" ali nestično "Hrib - Loški Potok".[3] Pa še tole: v Registru prostorskih enot (uradna evidenca) so imena zapisana stično,[4], v statutu občine pa nestično.[5] Katero uradno različico izbrati? Po zakonu o poimenovanju naselij (2008) mora biti ime naselja "zapisano skladno z mnenjem delovnega telesa vlade iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona.", tj. KSZI. V duhu tega zakona se torej zdi v nejasnih primerih smiselno upoštevati mnenje strokovnjakov KSZI, ne pa strogo slediti uradnemu poimenovanju, še posebej če ne vemo, katero uradno poimenovanje sploh izbrati. To smo storili npr. tudi že pri imenu Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah [6] ipd., kjer smo imena v celoti izpisali. Sicer pa Loški potok z malo začetnico ni neka nova pogruntavščina, saj so to ime tako pisali tudi že prej.[7][8][9] --Eleassar ^pogovor 23:16, 21. november 2013 (CET)

Tale "menda že sami vedo, kako se imenujejo" se ponavadi žal vedno izkaže za lepo željo kot pa gotovo dejstvo. Vem iz področja župnij, kjer bi lahko naštel tisoč primerov, kako vsaka zapisuje svoje uradno ime popolnoma po svoje in narobe. Samo za primer, Župnija Maribor - Sv. Marija: Na naslovnici piše Župnija Sveta Marija, na podstrani "Kontakt" je naveden naziv Župnija Sv. Marija - frančiškani, takoj za tem pa še kot del poštnega naslova Župnija MB Sv. Marija. Táko je pogosto stanje poznavanja svojih lastnih poimenovanj. Žal. Za Loški potok pa bi rekel, da je nemogoče, da se kraj piše z malo, občina pa z veliko začetnico - take napake si v Registru ne bi privoščili. Občina ima torej napačen zapis na svoji strani, to je vse. --Janezdrilc (pogovor) 13:02, 22. november 2013 (CET)

Za "ziher je ziher" sem še o tem "obvestil" Milana Orožna Adamiča in pravi, da se potok vedno piše z malo začetnico, ime na strani Občine Loški potok, kjer piše z veliko, pa da je napačno. Bom popravil še v seznamu naselij preostale napake. --Janezdrilc (pogovor) 10:23, 3. december 2013 (CET)

Loški Potok bi moral biti v tem primeru z veliko. Pokrajina Loški potok in potok Loški potok sta nenaselbinski imeni, zato je v obeh primerih z malo, imamo pa tudi naselje Loški Potok - v tem primeru gre za naselbinsko ime in se po pravopisnem pravilu (p. 70) druga sestavina (če ni mesto, vas itd.) piše z veliko. Kolikor vem, se občina, tako je v tako rekoč vseh primerih v Sloveniji, imenuje po kraju in ne po pokrajini ali potoku. Torej Občina Loški Potok. Razen če kdo utemelji, da je občina dobila ime po pokrajini. --Petra Jordan (pogovor) 10:07, 29. marec 2016 (CEST)

Andrejj, torej prestavimo na Občina Loški Potok? Če se [strinjamo], da je pravopis najpomembnejša inštanca in šteje več od mnenja geografov, je to edino smiselno. Na vrhu strani je pojasnjen vir vse te zmede - in sicer stališče, da Loški Potok ni naselje/naselbinsko ime. Seveda je naselje, samo uporablja se skupno ime dveh naselij Hrib - Loški Potok. M★Zaplotnik ^edits 11:57, 20. april 2016 (CEST)

Hja, pri občini je štala večja, kot pri naseljih ... poleg tega imamo (aprila 2016) Hrib - Loški potok (Od april 2016). Mnenje slavistov (vsaj eno) je sicer "Desno določilo z nenaselbinskim imenom, na primer Občina Loški potok ← Loški potok" [10] In kmalu bomo uvedli Kategorija:Članki, ki so bili že n-krat predstavljani ...--Andrejj (pogovor) 07:44, 21. april 2016 (CEST)

Al prav se piše Potok ali potok (2018)

Prestavljeno od tu: Uporabniški pogovor:Messlo.

Živijo. Imena naselij občin smo na Wikipediji že večkrat prečesavali in usklajevali s karseda uradno različico. Ker ima Občina Loški potok ime po pokrajini Loški potok, naj bi tudi v uradnem imenu občine bila beseda potok pisana z malo. Z veliko bi bila pisana samo, če bi obstajalo naselje z imenom Loški Potok, po katerem bi občina nosila ime. Kot se je pri kar nekaj občinah v Sloveniji izkazalo, uradne spletne strani ali celo statuti niso referenca za zapisovanje uradnih imen, saj se ne tako redko pripeti, da občina sama ne ve, kakšno točno je njeno uradno ime. Pri tem mislim v prvi vrsti na občine, ki imajo v imenu vezaj. --  ^Ja_ne^zd_ril^c 15:16, 27. junij 2018 (CEST)

Janezdrilc, napisal si: če bi obstajalo naselje z imenom Loški Potok - saj obstaja Hrib - Loški Potok, naselbinsko ime, ki združuje "dve sicer samostojni (sic!) zemljepisni enoti" (vir: http://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1893/zapis-imena-hrib-lo%C5%A1ki-potok), zato gre za pravopisno oziroma lektorsko gledano precej mejni primer. Edino Loški Potok pozna tudi pravopis, kot je bilo že prediskuirano na pogovorni strani o občini. MZaplotnik^(sporočilo) 15:32, 27. junij 2018 (CEST)

Že, vendar glede na to, da že pri vezaju nihče ne pazi, da je nestičen (recimo stat.si), je vprašanje tudi pri veliki začetnici. Sem pobrskal po starih mejlih, in videl, da sem leta 2013 prav o tem vprašanju že pisal Milanu Orožnu Adamiču, torej o zapisu imen Hrib - Loški potok, Srednja vas - Loški potok ter Občina Loški potok. V odgovoru mi je zatrdil, da se potok v vseh treh primerih piše z malo in da je zapis Občina Loški Potok, kakršen je na uradni strani občine, napačen. En mejl sem ravnokar poslal še na Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen pa upam, da dobim odgovor. --  ^Ja_ne^zd_ril^c 16:14, 27. junij 2018 (CEST)

Pravopis je tu žal nerelevanten. Uradno ime občine je v Zakonu o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij in v statutu občine kar konsistentno zapisano z veliko začetnico, ne glede na to, kako se morda pojavlja v drugih publikacijah (čeprav je z vezaji, pomišljaji, presledki in celo sklanjanjem omenjeni zakon precej obupen, pa sem pogledal samo tole občino). Tako kot Anton Podbevšek Teater, Institut "Jožef Stefan" in podobne neumnosti (euro...), kjer napačnost poimenovanja sploh ni sporna. Sicer se strinjam, da je občina najverjetneje poimenovana po pokrajini, ampak dokler tega ne popravijo v zakonodaji, uradno ime pač ostaja.

Kar se tiče krajevnih imen, je pravopis jasen - Potok mora biti z veliko začetnico. Sicer imam močno na sumu, da naj bi poimenovanje obeh krajev pomenilo "Hrib v Loškem potoku (dolini Loški potok)" oz. "Srednja vas v dolini Loški potok", ampak zapisali so ju pač kot dvodelno naselbinsko ime ... Velja isto kot pri imenu, če popravijo uradne nazive, bosta pa lahko kot Šempeter v Savinjski dolini, Šmartno v Rožni dolini ipd. --Messlo (pogovor) 16:33, 27. junij 2018 (CEST)

Priznam pa, da bi si lahko še pred spreminjanjem prebral kakšno obstoječo debato, ampak je bilo že pozno in nisem mislil na vse, samo mala začetnica me je ziritirala  :) --Messlo (pogovor) 16:38, 27. junij 2018 (CEST)

Dejansko nas niti ne zanima toliko Pravopis kot uradno ime, ki je zabeleženo v Registru prostorskih enot. Sklepamo pač, da je to najvišja inštanca v državi za poimenovanja naselij, zato vse, kar ni v skladu s tamkajšnjimi zapisi, pa četudi so to zakoni, statuti, uradne spletne strani, žigi, grbi, zastave ... smatramo za napačen zapis. Glede na to, koliko napak je v zgornjem zakonu, je seveda logično, da ne more služiti za orientir pri poimenovanju in da si z njim žal ne moremo kaj prida pomagat. Adamičev mejl se mi tako zdi še najbolj relevanten do sedaj, saj velja kot odgovor takratnega člana Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen. --  ^Ja_ne^zd_ril^c 18:47, 27. junij 2018 (CEST)

V registru prostorskih enot je z veliko začetnico, samo krajevna skupnost je z malo (vir): https://image.ibb.co/jtbAN8/Lo_ki_potok.png

Tole sem dobil danes v odgovor od Komisije (drugi primer se nanaša na ime občine, za Grobelno pa sem spotoma vprašal kot za primer naselja z "- del" v imenu):

Uradna imena naselij in občin se vodijo v Registru zemljepisnih imen (RPE), vpis v register se izvede na podlagi sprejetega občinskega odloka. V RPE so imena napisana na naslednji način:

Hrib-Loški Potok,

Loški Potok ,

Grobelno - del (Šentjur),

Grobelno - del (Šmarje pri Jelšah).

Naselje Grobelno leži v občinah Šentjur in Šmarje pri Jelšah, zato imata imeni dodatek "- del". Dodatka pri imenu naselja sicer na zemljevide ne pišemo. Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen je tako standardizirala ime Grobelno ter ime naselja Hrib - Loški Potok (nestični vezaj), kar je pravopisno ustrezneje.

--  ^Ja_ne^zd_ril^c 14:00, 28. junij 2018 (CEST)

Sicer iz leta 1995

Najdeno pa glihkar: [http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/top_navodila.pdf TOPONIMSKA NAVODILA ZA SLOVENIJO] ... Občina Loški Potok --Andrejj (pogovor) 10:45, 23. julij 2018 (CEST)

Julij 2018

Saj niste mislili, da je ta tema zaključena, ali pač!? Da so sicer tudi najvišje inštance sumljivo pismene, se vidi ravno na Občini LOŠKI POTOK (preventivno so zapisali z velikimi ...) v Uradnem listu (iz leta 1994): https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/70132. Od 17 imen naselij kar dve zapišejo pravopisno napačno. Se pa na koncu opredelijo za veliki Potok: "Sedež občine Loški Potok je v Hribu – Loški Potok." (o sklanjanju pa drugič).

Eni prisegajo na Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen, drugi na Pravopisno komisijo ... pa še ta ne ve kaj točno narediti (razen predloga za SP 2027, da naj bo vse z veliko) https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1893/zapis-imena-hrib-lo%C5%A1ki-potok:

"Drugi predlog Pravopisne komisije pa je povezan z uvedbo velike začetnice pri vseh neprvih nepredložnih sestavinah večbesednih zemljepisnih naselbinskih imen (tudi Novo Mesto). Ob upoštevanju sedanjih pravopisnih pravil so namreč deljena tudi mnenja glede pisanja sestavine potok – z malo oz. veliko začetnico. Do potrditve prenovljenih pravopisnih pravil tak zapis ni normativen, zato ga v pravno-uradovalnih besedilih ne morete pričakovati niti zahtevati.

Tina Lengar Verovnik (februar 2017)"

No, za kako leto naj bo torej Loški Potok velik ... --Andrejj (pogovor) 09:25, 24. julij 2018 (CEST)

Ta potok kar noče in noče odteči :) Sicer je pa precej čudno, da se v Sloveniji ne morejo zmenit za neko slovnično rešitev, glede na to, da imamo komajda tistih 6.000 naselij in 200 občin, ki jih lahko "peš" pregleda en sam človek (aja, da ne omenjam, da pokrajin/regij/dežel/zveznih držav sploh nimamo). Ne vem, kaj bi delali v eni Braziliji, kjer je najbrž na tisoče naselij poimenovanih samo po kakšnem od amazonskih potočkov. --  ^Ja_ne^zd_ril^c 10:59, 24. julij 2018 (CEST)

Uradni podatki skozi čas

Problem (poleg tukaj neposredno spreminjanja naslova člankov) je, da imamo opravka s stvarjo, ki se spreminja skozi čas. Skozi čas se spreminjajo tako uradi (in države in uradne osebe in politike...) kot predpisi (jezikoslovni in vsi ostali).

Vsaka dobra rešitev mora to spremenljivost upoštevati. Eden od možnih pristopov k temu so temporalne baze podatkov (za kar v času, ko sem se s tem ukvarjal, še ni bilo dobrih rešitev) (in kar Wikipedija vsebinsko ni).

Pa vendar ta problem - spreminjanje skozi čas - Wikipedijo zadeva. In če se v WP zbrani podatki obdrže skozi stoletja, bo ta problem še mnogo bolj izrazit. Precej "obvezen" del rešitve za to je videti, da bodo morale najbrž vse povezave (linki) biti negovoreče (številke, GUID - globall unique identifier - ali podobno); govoreče ime (ki se s časom spreminja - pa je lastnost (property, atribut) predmeta (entitete), ki ga obravnavamo oziroma o kateri bi želeli kaj vedeti. Tisti, ki tega ne upošteva, si nakoplje na glavo celo vesolje težav.

Po videnem sodeč se zdaj tak pristop z negovorečimi povezavami vpeljuje pri Wikidata.

Ozadje

S poimenovanjem oseb, organizacij in krajev sem imel (v začetku več, kasneje taradi menjave področja manj) opravka skozi 40 let dela na SURS (statističnem uradu), kjer so bili (tedaj je bil to še Zavod za statistiko SR Slovenije) ok. 1980 narejeni CRP (Centralni register prebivalstva), ROS (register organizacij in skupnosti) in RTE (register teritorialnih enot). Cilj je bil, da dajalca podatkov nikoli ne bi bilo treba več vprašati za podatek, ki ga je že kdaj dal, in s tem zmanjšanje bremena tako za dajalca podatkov kot za obdelovalca (in plačnika obdelave).

Ker je približno tedaj postal direktor Yu Zveznega zavoda za statistiko Franta Komel, ki je bil prej direktor slovenskega, je bil sistem zasnovan tako, da je veljal in bil vzpostavljen za celo Yu (Komel je najbrž tedaj v veliki meri poskrbel tudi za to, da so povsod dobili potrebno infrastrukturo in usposabljanje za to vzpostavitev, in naši - SLO - so imeli na skrbi precej tega usposabljanja ponekod drugje, in to ne le okrog registrov).

Kasneje - delno že pred, delno po osamosvojitvi - so bili v Slo prej statistični registri prenešeni z Zavoda za Statistiko SRS oziroma s SURS (odvisno, kdaj je bil prenos):

• CRP na MNZ (ministrstvo za notranje zadeve - kamor po izviru podatkov register prebivalstva spada)
• RTE na GU (geodetsko upravo - kamor po izviru podatkov o teritoriju tudi spada)
• ROS na AJPES (Agencijo za javno pravne evidence), kamor organizacije in skupnosti spadajo (če jih želimo imeti zbrane na enem mestu, ne raztreščene po n sodiščih in pri m notarjih)

Kako se zdaj usklajujejo te reči, ko so v različnih organih, za skupno rabo, bi pa moral raziskati, preden kaj rečem.

Kako določiti, kaj je kdaj in kje pravilno

Naša (ZS SRS/SURS) rešitev je praviloma bila dobiti skupaj ljudi, ki so o problemu kaj vedeli in imeli motiv ga rešiti vedeli. Temu se je reklo statistični sosvet za neko področje. V njem so bili dajalci podatkov, uporabniki rezultatov, tisti ki so obdelovali, jezikoslovci in še kdo, in so problem bolj ali manj uspešno pregedati in pretresli z vseh plati in skupaj pobrali za vse dovolj dobro rešitev, ki so jo predpisali.

Obstajala je (vsaj ena - 198x meni znana in na praktikumu preizkušena in po tisti izkušnji sodeč uporabna) metodologija, kako nekaj podobnega početi sistematično, in poročilo o njeni eksperimentalni uporabi so vsi prejemniki pohvalili (in tudi uporabili rezultate), nisem pa videl, da bi prišla ta - ali druga sistematična - metodologija v redno rabo na SURS (kolikor mi je znano), čeprav sem tak sistematičen pristop skušal doseči.

Manj spremenjive identifikacije, kjer je le mogoče

Na tak način je na primer nehala biti identifikacija RTE skup-skvačkana iz šifer imen teritorialne enote

• šifra občine (5525 za Ljubljana Center),
• naselja (5525001 za Ljubljana, del v v središču mesta),
• ulice (5525001xxxx ulica ali cesta, za nekatere ena šifra v centru in druga šifra za ulico z istim imenom za Bežigradom ali v Šiški...) in
• hišne številke (in vesolje problemov s spremenljivostjo vsega tega)

z zemljepisnimi koordinatami (kar je znatno manj spremesenljivo in bistveno bolje, a ne popolnoma nespremenljivo; ampak o tem kje drugje).

Posledica takega označevanja in šifriranja okrog 1980 je bilo odkritje svetovalca za statistiko rojstev pri pregledu računalniško izračunanih tabel pred objavo, da je bilo naselje v hribih brez ene prebivalke v rodni dobi in ne tako daleč od porodnišnic, kjer je bilo rojenih več deset otok v enem letu. Razlog za tako "fenomenalno rodnost" je bila pomota ljudi, ki so šifrirali podatke o rojstnem kraju: 5525001 je bilo občina Ljubljana center, naselje Ljubljana - del, 5535001 pa občina Škofja Loka, naselje Andrej nad Zmincem...

Zdaj je naselje spet Sveti Andrej nad Zmincem in upam, da zaradi spremembe seznama (če to urediš po abecedi) niso šli tudi tu preštevilčit vseh naselij občine Škofja Loka (pri nekaj drugih šifrantih se je to zgodilo, in nikogar ni zanimalo, kaj to pomeni za primerjave in povezave šifriranih gradiv iz različnih obdobij).

Sedanji razvoj

Za pravilnost imena organizacije (da je bilo to mogoče registrirati na SURS - preden je šlo na AJPES - je bilo poskrbljeno tako, da sta predlagatelj in registrator prišla do soglasja, kaj bo dovolj dobro. Obstajal je tudi nek pravilnik, kako naj se to tvori in imena občin in podobnega so tako šla tudi skozi lektorjeve (oziroma največkrat lektoričine) roke, in te roke so bile kompetentne in motivirane, pa (večinoma) ne zadrte.

Trenuto nimam vtisa, da je pri tem še karkoli enotnega (tudi ljudje, ki so bili vzgojeni tako, da so to imeli v mislih pri svojem delu na enem področju za vsa področja, ki vplivajo, so v pokoju ali bodo kmalu, mnogi pa so tudi že preminuli). Specialisti pa za ostala področja lahko nimajo potrebnega poznavanja, zanimanja ali motivacije. Tak vtis sicer lahko vara, ker trenutno nisem dejaven na tem področju, tako da moram domnevo še preveriti.

Višje je omenjeno, da naj bi bil predlog, naj bo v zemljepisnih imeni zdaj vse z veliko; a to tudi v angleščini ni, in nemščini mislim da predlogi tudi ne - čeprav so pa tudi samostalniki obča imena z veliko).

Če se to vpelje, kmalu torej morda Videm Ob Ščavnici, Šmartno Ob Savi, in bo tak Ob iz Šmartna Ob Dretiali česa podobnega morda mogoče zamešati z ono reko Ob v Sibiriji... In naprej lahko pridemo še na Cenetov Travnik (naslednja stopnja od Matkove kope, Pavličevega sedla, Robanove planine, Ribčevega Laza in Laškega in Nemškega Rovta... na podrobnih kartah najdem mnoga ledinska imena, ki se utegnejo tako spremeniti)... Imam vtis, da je nekdo (ne posameznik, ampak morda kar - jezikoslovna ali pa geografska - stroka) vrgel puško v koruzo in tudi vso logiko, kaj je bilo kdaj in kje - in zaradi česa - poudarjeno z veliko začetnico (domnevno da pri branju lažje ločimo, kaj je lastno ime in kaj je obče).

Taka sprememba pravila lahko pomeni tudi, da bo treba zamenjati črkovalnike v besedilnikih ;-) - kar pa lahko pomeni tudi, da bo treba zamenjati orodja za pisanje, lahko tudi operacijski sitem itn. (starejša okolja lahko da ne bodo več podprta).

Pri tem pa je Prešeren nekoč pel - in jaz ne bom pisal različno

Al' prav se piše kaša ali kaša
se čreda novčrkarjev srdita
z ljudmi prepira starega kopita;
kdo njih pa pravo trdi, to se 'praša.

Ak' je od kaše kaša bol'ga žita
in bol'š obdelana in bol' polita,
naj se ne piše kaša ampak kaša.
Ak' pa zavol' črke bol'ša jed ne bode
...

V tem primeru gre za vzrok in namen nekega načina pisanja, ne za okus in hranljivost kaše. Po mojem je pomembo, kako lahko se bere, kako je razumljivo besedilo, kako lahko prepoznaš napako (ime reke od predloga, ali ima nekdo v mislih katerikoli potok v občini Loški potok Hrib (in koliko hribov je še v Sloveniji - ali v tisti občini, ki jih bo potem laže zamešati...

Na vsak način bo zanimivo. --Marjan Tomki SI (pogovor) 19:54, 14. februar 2021 (CET)