Podmornice razreda Antej
Razred Antej (rusko Проект 949А Антей, Projekt 949A Antej – Antej) je razred jedrskih podmornic z manevrirnimi raketami Sovjetske in Ruske vojne mornarice. Skupaj z mornariškimi bombniki Tupoljev Tu-22M so glavno sredstvo Ruske vojne mornarice za boj proti letalonosilkam in so si zaradi zelo težke oborožitve prislužili vzdevek »ubijalci letalonosilk« (rusko Убийца авианосцев).
Tomsk v Petropavlovsk-Kamčatskemu
| |
Pregled razreda | |
---|---|
Ime: | Razred Antej |
Ladjedelnica: | Sevmaš |
Uporabniki: | |
Predhodni: | |
Naslednji: | Jasen |
Gradnja: | 1975–2019 |
V službi: | 1980– |
Načrtovane ladje: | 20 (2 949, 18 949A)[1] |
Izdelane ladje: | 14 (2 949, 11 949A, 1 09852) |
Preklicane ladje: | 6 (2 nedokončani, 4 niso prišle v izdelavo) |
Aktivne ladje: | 5 (+2 na modernizaciji na standard 949AM)[2] |
Začetek gradnje: | 2[3] |
Izgubljene ladje: | 1 |
Upokojene ladje: | 5 |
Splošne značilnosti | |
Tip: | Jedrska podmornica z manevrirnimi raketami |
Izpodriv: |
|
Dolžina: | 155 m[1] |
Širina: | 18,2 m |
Ugrez: | 9 m |
Moč: | 2 × tlačnovodna reaktorja OK-650V skupne toplotne moči 190 MW (98.000 KM) |
Pogon: | 2 × parni turbini po 73,07 MW, 2 gredi |
Hitrost: | |
Avtonomna plovba: | 120 dni[1] |
Testna globina: | 600 m |
Maksimalna posadka: | 107[1] |
Oborožitev: |
|
Zgodovina
urediOdločitev za razvoj jurišne jedrske podmornice s protiladijskimi izstrelki nove generacije je bila sprejeta leta 1969 in konstruiranje je prevzel Osrednji biro za konstruiranje morske tehnike Rubin, glavni konstruktor pa je postal Igor Leonidovič Baranov. Pripravljen je bil Projekt 949 Granit, v okviru katerega sta bili izdelani dve podmornici in izboljšan Projekt 949A Antej, v okviru katerega je bilo izdelanih 11 podmornic. Izboljšave se nanašajo na manjšo hrupnost, izboljšano elektronsko opremo in sedemlistni propeler namesto štirilistnega.[4] Glavna oborožitev razreda je 24 protiladijskih izstrelkov P-700 Granit. Podmornica Belgorod je bila grajena po dodatno izboljšanem dizajnu Projekt 949AM, vendar je bila pozneje predelana in dokončana leta 2019 po dizajnu Projekt 09852 ter postala nosilka novorazvitega orožja, šestih strateških torpedov na jedrski pogon 2M-39 Pozejdon.[5][6][7] S 184 m dolžine je Belgorod postal najdaljša podmornica na svetu.[8][9] Zadnje podmornice v seriji so bile grajene po dizajnu Projekt 949U Atlant z izboljšanim orožjem in elektronsko opremo, vendar ni bila nobena dokončana.
Leta 1999 sta bili med Natovim bombardiranjem Jugoslavije v Sredozemsko morje nameščeni dve podmornici razreda Antej – Kursk s Severne in Tomsk s Tihooceanske flote, ki sta sledili plovilom ameriške 6. flote. Samo v iskanje podmornice Tomsk naj bi bilo vključeno 21 % vseh plovil in 97 % mornariškega letalstva 3. flote Ameriške vojne mornarice. Komandir podmornice Kursk kapitan 1. stopnje Genadij LjačinA je za odpravo med 3. avgustom in 19. oktobrom 1999 prejel naziv Heroj Ruske federacije, 72 članov posadke pa druge nagrade. Na krovu podmornice Tomsk pod poveljstvom kapitana 1. stopnje Vladimirja Dmitrijeva, je bil tudi komandir divizije podmornic kontraadmiral Nikolaj Kovaljevski.[10]
Ruska vojna mornarica je po letu 2010 začela načrtovati množično modernizacijo podmornic razreda Antej na raven Projekt 949AM, v okviru katere bi glavna oborožitev razreda postalo 48 raket 3M-54 Kalibr, P-800 Oniks in 3M-22 Cirkon. V sklopu ambiciozne modernizacije bi podmornice prejele sodobno elektronsko opremo, kot sta bojni informacijski sistem Omnibus-M in navigacijski sistem Simfonija-3.2.[11][12] Z modernizacijo bi bila življenjska doba podmornic podaljšana za 20 let, strošek pa bi znašal okrog 12 mrd RUB (182 mio USD). Prvi dve podmornici Tihooceanske flote, namenjeni modernizaciji, Irkutsk in Čeljabinsk, sta bili dostavljeni v vladivostoško ladjedelnico Zvezda v letih 2013 in 2014. Irkutsk je začel postopek modernizacije leta 2013, Čeljabinsk pa šele 2022.B
Leta 2020 je bil Omsk nameščen v Beringovo morje v neposredno bližino obale ZDA na Aljaski, kjer je plul na površini in v vajah izstrelil izstrelek Granit. Na tem območju so ruske mornariške vaje potekale prvič po hladni vojni.
Enote
urediIme | Projekt | Gredelj položen | Splavljena | Predana | Flota | Stanje |
---|---|---|---|---|---|---|
Arhangelsk | 949 | 25. julij 1975 | 3. maj 1980 | 30. december 1980 | Severna flota | Upokojena 1996[13][14] |
Murmansk | 949 | 22. april 1979 | 10. december 1982 | 30. november 1983 | Severna flota | Upokojena 1996[13][14] |
Krasnodar | 949A | 22. julij 1982 | 3. marec 1985 | 30. september 1986 | Severna flota | Upokojena[15] |
Krasnojarsk | 949A | 4. avgust 1983 | 27. marec 1986 | 31. december 1986 | Tihooceanska flota | Upokojena[16] |
Irkutsk | 949A | 8. maj 1985 | 27. december 1987 | 30. december 1988 | Tihooceanska flota | Preizkušanje po modernizaciji 2013–2025[17][18][19][20][21] |
Voronež | 949A | 25. februar 1986 | 16. december 1988 | 29. december 1989 | Severna flota | Upokojena 2020[22] |
Smolensk | 949A | 9. december 1986 | 20. januar 1990 | 22. december 1990 | Severna flota | Aktivna po remontih 2013 in 2022[23][24][25] |
Čeljabinsk | 949A | 21. maj 1987 | 18. junij 1990 | 28. december 1990 | Tihooceanska flota | Na modernizaciji[20][21] |
Tver | 949A | 9. februar 1988 | 28. junij 1991 | 18. avgust 1992 | Tihooceanska flota | Neaktivna |
Orjol | 949A | 19. januar 1989 | 22. maj 1992 | 30. december 1992 | Severna flota | Aktivna po remontu 2017[26][27] |
Omsk | 949A | 13. julij 1989 | 10. maj 1993 | 15. december 1993 | Tihooceanska flota | Aktivna po remontu 2015–2019[28][29][30] |
Tomsk | 949A | 27. avgust 1991 | 20. julij 1996 | 30. december 1996 | Tihooceanska flota | Aktivna po remontu 2019–2022[31][32][33] |
Kursk | 949A | 22. marec 1992 | 16. maj 1994 | 30. december 1994 | Severna flota | Izgubljena 12. avgusta 2000 |
Belgorod | 09852 | 24. julij 1992 | 23. april 2019[34] | 8. julij 2022 | Tihooceanska flota[35] | Aktivna[36] |
Volgograd | 949A | 2. september 1993 | Nedokončana, razrezana[37] | |||
Barnaul | 949A | april 1994 | Nedokončana, razrezana[37] |
Opombe
uredi- ^A Genadij Ljačin je umrl v nesreči Kurska 12. avgusta 2000
- ^B Rusija se je v sklopu povečevanja kapacitet svoje ladjedelniške panoge namenila ponovno odpreti ladjedelnico za vzdrževanje podmornic Severovzhodni remontni center v Petropavlovsk-Kamčatskemu. Prva podmornica, ki je začela z remontom v Severovzhodnem remontnem centru po sovjetskem obdobju, je bil Tomsk leta 2019.[38]
Glej tudi
urediSklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Podvodnye Lodki, Yu.V. Apalkov, Sankt Peterburg, 2002, ISBN 5-8172-0069-4
- ↑ »ЦАМТО / Новости / До 2025 года Минобороны РФ намерено модернизировать 4 атомные подлодки для ТОФ«. www.armstrade.org. Arhivirano iz spletišča dne 9. junija 2017. Pridobljeno 12. julija 2017.
- ↑ »Project 949 Granit / Oscar I ; Project 949A Antey / Oscar II«. Federation of American Scientists. Arhivirano iz spletišča dne 27. decembra 2011. Pridobljeno 30. decembra 2011.
- ↑ »Project 09852«. www.deagel.com. Arhivirano iz spletišča dne 28. decembra 2016. Pridobljeno 26. decembra 2016.
- ↑ »Russia builds deep-sea research submarine«. World-nuclear-news.org. 21. december 2012. Arhivirano iz spletišča dne 13. februarja 2013. Pridobljeno 6. februarja 2013.
- ↑ »Russia builds nuclear submarine for deep-water research«. Barents Observer. Arhivirano iz spletišča dne 3. aprila 2013. Pridobljeno 29. aprila 2013.
- ↑ »Spy Subs -Project 09852 Belgorod«. hisutton.com. Arhivirano iz spletišča dne 23. aprila 2019. Pridobljeno 23. aprila 2019.
- ↑ »Now, Russia builds a submarine even bigger than the Typhoon«. thebarentsobserver.com. 3. maj 2017. Arhivirano iz spletišča dne 29. septembra 2018. Pridobljeno 23. aprila 2019.
- ↑ »К-150 «Томск»«. deepstorm.ru (v ruščini). Pridobljeno 2. januarja 2023.
- ↑ »Russia initiates multiyear plan to modernise Oscar II SSGNs«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. maja 2016. Pridobljeno 4. marca 2019.
- ↑ »Russia details ambitious effort to modernise nuclear-powered submarines to bolster order of battle«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. decembra 2015. Pridobljeno 4. marca 2019.
- ↑ 13,0 13,1 »Oscar 1 class«. Military Today. Arhivirano iz spletišča dne 10. maja 2012. Pridobljeno 30. decembra 2011.
- ↑ 14,0 14,1 »Zvezdochka dismantling two nuclear subs«. Bellona Foundation. 2. april 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. marca 2012. Pridobljeno 30. decembra 2011.
- ↑ »Nerpa Shipyard Starts Dismantling of Nuc Sub Krasnodar«. rusnavy.com.
- ↑ »Soviet-Era Nuclear Submarine Catches Fire During Disassembly«. Arhivirano iz spletišča dne 8. maja 2016. Pridobljeno 1. maja 2016.
- ↑ »Модернизированная АПЛ "Иркутск" вернется в боевой состав Тихоокеанского флота в 2023 году«. tass.ru (v ruščini). 24. junij 2022. Pridobljeno 5. januarja 2023.
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. aprila 2021. Pridobljeno 26. aprila 2021.
- ↑ »Подводный крейсер К-132, "Иркутск". Проект 949А«. www.deepstorm.ru. Arhivirano iz spletišča dne 11. maja 2013. Pridobljeno 24. marca 2012.
- ↑ 21,0 21,1 »Russia to upgrade only part of nuclear-powered Antey submarines«. Arhivirano iz spletišča dne 2. julija 2017. Pridobljeno 12. julija 2017.
- ↑ ЦС "Звездочка" завершил ремонт атомного подводного ракетного крейсера К-119 "Воронеж" [CA "Star" completed the renovation of nuclear submarine K-119 "Voronezh"]. flot.com (v ruščini). I-mash.ru. Arhivirano iz spletišča dne 24. aprila 2012. Pridobljeno 1. januarja 2012.
- ↑ »'Severodvinsk,' 'Smolensk' submarines practice fire cruise missiles in Barents Sea«. tass.com (v angleščini). 20. junij 2022. Pridobljeno 5. januarja 2023.
- ↑ »Repair Works Started on SSN Smolensk«. rusnavy.com.
- ↑ Ольга ЕФРЕМОВА - Сайт «Комсомольской правды» (31. december 2013). »Атомоход "Смоленск" в 2014 году посетит Северный полюс«. Arhivirano iz spletišča dne 29. julija 2017. Pridobljeno 12. julija 2017.
- ↑ »Подводный крейсер "Орел" отправился к месту базирования«. 6. april 2017. Arhivirano iz spletišča dne 6. aprila 2017. Pridobljeno 6. aprila 2017.
- ↑ »Nuclear-powered Oscar-class submarine returns to Russian fleet«. 11. april 2017. Arhivirano iz spletišča dne 2. julija 2017. Pridobljeno 12. julija 2017.
- ↑ »Defense shipyard Zvezda claims RUR 65 mln for repairs of SSGN Omsk«. rusnavy.com. 7. september 2010. Arhivirano iz spletišča dne 5. februarja 2012. Pridobljeno 1. januarja 2012.
- ↑ »Court obliged Pacific Fleet to pay for repair of SSN Omsk«. rusnavy.com. 8. april 2011. Arhivirano iz spletišča dne 5. februarja 2012. Pridobljeno 1. januarja 2012.
- ↑ »Подводный крейсер К-186, "Омск". Проект 949А«. www.deepstorm.ru. Arhivirano iz spletišča dne 13. julija 2017. Pridobljeno 12. julija 2017.
- ↑ »Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά!« [На Камчатку после боевой службы вернулись три атомные подводные лодки].
- ↑ »PRESS-CENTER«. dcss.ru. Arhivirano iz spletišča dne 26. julija 2017. Pridobljeno 12. julija 2017.
- ↑ »Nuclear submarine Tomsk returns to Kamchatka naval base having completed naval combat training tasks : Ministry of Defence of the Russian Federation«. eng.mil.ru. Arhivirano iz spletišča dne 31. januarja 2016. Pridobljeno 24. januarja 2016.
- ↑ »Russia floats out first nuclear sub that will carry Poseidon strategic underwater drones«. TASS. 23. april 2019. Arhivirano iz spletišča dne 23. aprila 2019. Pridobljeno 23. aprila 2019.
- ↑ Unknown (6. april 2021). »Belgorod nuclear submarine carrier with Poseidon nuke drones to serve in Pacific«. www.tass.com/defense (v angleščini). Pridobljeno 16. aprila 2021.
- ↑ »Shipbuilders deliver special-purpose sub with nuclear-powered drones to Russian Navy«. tass.com. 8. julij 2022.
- ↑ 37,0 37,1 Лодки с крылатыми ракетами Arhivirano 2016-08-13 na Wayback Machine. defendingrussia.ru
- ↑ »Russian nuclear-powered sub undergoing upgrade at Far Eastern Shipyard, says source«. ТАСС (v angleščini). 15. december 2022. Pridobljeno 30. decembra 2022.
Zunanje povezave
uredi- Russianships.info: Razreda Granit in Antej (angleško)
- Deepstorm.ru: Razred Granit (rusko)
- Deepstorm.ru: Razred Antej (rusko)
Nadaljnje branje
uredi- Vilches Alarcón, Alejandro A. (2022). From Juliettes to Yasens: Development and Operational History of Soviet Cruise-Missile Submarines. Europe @ War (22). Warwick, UK: Helion & Co. ISBN 978-1-915070-68-5.