Planckov čas

Planckov čas (oznaka $t_{\rm {P}}\,$ ) je naravna enota za čas, ki meri 5,39124 ×10^{2998560000000000000♠−44} s ^[1]. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova temperatura in Planckova masa).

Planckov čas določimo na naslednji način:

t_{\rm {P}}={\sqrt {\frac {\hbar \kappa }{c^{5}}}}\approx 5,39124(27)\cdot 10^{-44}{\mbox{ s}}

^[2]

kjer je

$\kappa \,$ gravitacijska konstanta,
reducirana Planckova konstanta (h/2π, oznaka $\hbar$ ),
$c\,$ hitrost svetlobe.

Planckov čas je tudi čas, v katerem svetloba prepotuje pot 1 Planckove dolžine.

Je najmanjši del časa, ki ga še lahko zaznamo. Dva dogodka, ki se zgodita v času, ki je krajši kot Planckov čas, se obravnavata kot istočasna ^[3]. Posebno vlogo igra Planckov čas v teoriji prapoka. Pred časom 10^-44 po prapoku ne moremo predvidevati nobenih dogodkov. Zgodovina Vesolja se je pričela ob času 10^-44 po prapoku.

Opombe in sklici

↑ Osnovne fizikalne konstante
↑ CODATA Value: Planck Time – Konstante na CODATA
↑ »Encyclopedia of Science«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. aprila 2010. Pridobljeno 31. maja 2010.

Glej tudi

Zunanje povezave

Pascalov čas in veliki pok (angleško)

[1] Osnovne fizikalne konstante

[2] CODATA Value: Planck Time – Konstante na CODATA

[3] »Encyclopedia of Science«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. aprila 2010. Pridobljeno 31. maja 2010.

[1]

[2]

[3]