Philippe Pétain

Henri Philippe Benoni Omer Joseph Pétain, bolj znan kot Philippe Petain ali kar Maršal Petain, francoski general in častnik, * 24. april 1856, Cauchy-à-la-Tour, Pas-de-Calais, Francija, † 23. julij 1951, Île d'Yeu, Vendée, Francija.

Philippe Pétain
Pétain - Portrait photographique 1941.jpg
Philippe Pétain leta 1941
RojstvoHenri Philippe Bénoni Omer Joseph Pétain
24. april 1856({{padleft:1856|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[1][2][…]
Cauchy-à-la-Tour[d], Drugo francosko cesarstvo
Smrt23. julij 1951({{padleft:1951|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[4][2][…] (95 let)
Port-Joinville[d][5]
DržavljanstvoFlag of France (1794–1815, 1830–1958).svg Francija[6]
Flag of France (1794–1815, 1830–1958).svg Vichy France[d]
Poklicpolitik, diplomat, častnik, vojaška osebnost
PodpisSignature Philippe Pétain.svg

Pétain je ob koncu prve svetovne vojne dosegel položaj maršala Francije, med katero je postal znan kot Verdunski lev (francosko: le lion de Verdun). Nato je bil med letoma 1940 in 1944 vodja države Višijska Francija. Pétain, ki je bil leta 1940 star 84 let, velja za najstarejšega francoskega predsednika države.

V prvi svetovni vojni je Pétain vodil francosko vojsko do zmage v devetmesečni bitki pri Verdunu. Po neuspešni ofenzivi Nivelle in kasnejših uporih je bil imenovan za vrhovnega poveljnika in mu je uspelo ohraniti samozavest vojske. Pétain je ostal poveljnik do konca vojne in je bil kmalu razglašen za narodnega heroja. V medvojnem obdobju je bil vodja francoske vojske, poveljeval pa je tudi skupnim francosko-španskim operacijam v Rifski vojni, kjer je dvakrat služil kot vladni minister. V tem času je bil znan kot le vieux Maréchal (Stari maršal).  

Zaradi skorajšnjega padca Francije v bitki z Nemčijo, in vlade, ki je želela zaprositi za premirje, je 17. junija 1940 premier Paul Reynaud odstopil in predsedniku Lebrunu priporočil, naj na njegovo mesto imenuje maršala Pétaina, kar je storil isti dan, medtem ko je vlada odšla v Bordeaux. Predsedniški kabinet se je nato odločil, da podpiše premirje z Nacistično Nemčijo in Fašistično Italijo. Celotna vlada se je nato za kratek čas preselila v Clermont-Ferrand, nato pa v zdraviliško mesto Vichy v osrednji Franciji. Vlada je nato glasovala za preimenovanje poražene francoske tretje republike v francosko državo ali Višijsko Francijo, z avtoritarnim režimom, ki je sodeloval z silami osi. Potem, ko sta Nemčija in Italija novembra 1942 okupirali še preostali del Francije, je Pétainova vlada zelo tesno sodelovala z vojaško upravo nacistične Nemčije.

Po vojni je bil Pétain pridržan v priporu, kmalu pa so mu sodili zaradi izdaje. Prvotno je bil obsojen na smrtno kazen, vendar je bila zaradi visoke starosti in njegovega dobrega služenja v prvi svetovni vojni kazen spremenjena v dosmrtni zapor. Pétain je umrl leta 1951. Francoski general Charles de Gaulle je zapisal, da je bilo Pétainovo življenje zaporedoma banalno, nato veličastno ter obžalovanja vredno, vendar nikoli povprečeno. 

SkliciUredi

ViriUredi

  • Floyd, Elizabeth: Kdo je ustvarjal zgodovino. Založba Mladinska knjiga, 1988.