Pesniški viadukt je nekdanji železniški viadukt, preko katerega je železniška proga med Mariborom in Gradcem prečila Pesniško dolino severno od Maribora.

Lega Pesniškega viadukta in današnjega nasipa (svetlo modro)

Pesniški viadult se je gradil v sklopu odseka Južne železnice med Gradcem in Celjem. Zaradi zamočvirjenosti Pesniške doline so se jo odločili premostiti z viaduktom. Gradnja pod nadzorom Carla von Ghege se je pričela spomladi 1844 in trajala dobri dve leti. Opečnati viadukt je stal na 66 stebrih, ki so temeljili na hrastovih pilotih. Za gradnjo naj bi porabili več kot 2,8 milijona opek. Viadukt je bil visok 21 metrov in dolg 649 metrov, s čimer je bil najdaljši premostitveni objekt na celotni trasi Južne železnice med Dunajem in Trstom. Lokomotiva Straßengel ga je prvič preizkusila 2. maja 1846, ko je zapeljala iz Gradca čez viadukt do takrat še nedokončanega predora Počehova. Ko je bil le ta zgrajen, je 15. maja 1846 lokomotiva Ocean med neuradnim preizkusom odseka med Gradcem in Mariborom znova zapeljala čezenj. Tako kot preostali odsek Gradec - Celje je bil tudi Pesniški viadukt uradno odprt 2. junija 1846.

Pesniški viadukt na akvarelu Ferdinanda Jungbluta

Komaj desetletje po odprtju viadukta so se že pričele kazati težave zaradi slabe kvalitete opečnatega materiala. Ker bi bila gradnja novega viadukta predraga, so se ga odločili zasuti. Poleti 1860 so tako po novozgrajenih tirih pričeli dovažati gramoz in do marca 1861 viadukt med mostom čez reko Pesnico na severnem koncu ter nadvozom nad cesto Pesnica - Lenart na južnem koncu zasuli v nasip, po katerem železniška proga teče še danes. Približno na sredini nasipa so naredili še prepust za potok Črnec.

Glej tudi uredi

Viri uredi

  • Ivan Mohorič, Zgodovina železnic na Slovenskem, Slovenska matica, Ljubljana, 1968. (COBISS)
  • Sašo Radovanovič, Zgodovina: Ocean v Mariboru, v reviji Mariborčan, letnik 13, št. 144, Založba Kapital, Maribor, 2007. (COBISS)
  • Gerhard Artl, Mit Volldampf in den Süden: 150 Jahre Südbahn Wien-Triest, Österreichisches Staatsarchiv, Dunaj, 2007. (COBISS)
  • Jože Jenko, Izgradnja prvih železničkih pruga u Sloveniji, v zborniku Sto godina železnica Jugoslavije: zbornik članaka povodom stogodišnjice železnica Jugoslavije, Štamparsko preduzeće Jugoslovenskih železnica, Beograd, 1951. (COBISS)
  • Rudolf Gustav Puff, Maribor: njegova okolica, prebivalci in zgodovina, Obzorja, Maribor, 1999. (COBISS)
  • Tadej Brate, Borovniški viadukt, Zgodovinsko društvo, Borovnica, 2007. (COBISS)
  • August Mandl, Die Staatsbahn von Wien bis Triest mit ihren Umgebungen geschildert: mit 30 Original-Ansichten in Stahlstich, Literarisch-artistische Abtheilung des österreichischen Lloyd, Trst, 1856. (COBISS)

Zunanje povezave uredi

Koordinati:   46°35′50.8″N, 15°40′47.5″E