Limfocit

Limfocíti so zrele krvne celice in spadajo med celice limfocitne vrste. So ena od treh vrst belih krvničk (levkocitov) in predstavljajo 20-40 % vseh levkocitov. Nastajajo v rdečem kostnem mozgu in v priželjcu ali timusu. Kostni mozeg in priželjc spadata med primarne krvotvorne organe, kar pomeni, da je v njih prvoten izvor krvnih celic (levkocitov, eritrocitov in trombocitov). Limfociti se iz primarnih krvotvornih organov naselijo v sekundarne in se v njih naprej razmnožujejo. Vsi organi, ki vsebujejo limfno ali limfatično tkivo (razen kostnega mozga in priželjca) se imenujejo sekundarni krvotvorni organi. Limfno ali limfatično tkivo vsebujejo poleg kostnega mozga in priželjca še naslednji organi: bezgavke, vranica, mandlji, pljuča, prebavila in jetra. Zaradi svojih sposobnosti uničevanja tujih zajedavcev (bakterij, virusov in drugih mikroorganizmov) predstavljajo glavni del obrambnih mehanizmov specifične imunosti. Ločimo limfocite T, limfocite B ter naravne celice ubijalke.

Limfocit, posnet z vrstičnim elektronskim mikroskopom.

Razvoj limfocitov

Limfociti se razvijejo prvotno iz pluripotentne matične celice (PMC), vendar se slednje naprej razvijejo v multipotentne celice limfatične vrste (MMC-M), te pa se usmerijo v usmerjene matične celice limfatične vrste (UMC). Od tukaj naprej poteka razvoj po naslednjih stopnjah:

• Limfoblast
• Veliki limfocit
• Mali limfocit
• Limfoplazmocitoidna celica
• Imunoblast
• Imunocit
• Centroblast
• Centrocit
• Plazmoblast
• Proplazmocit
• Plazmatka

Limfoblast je prva razpoznavna celica limfocitne vrste ob pogoju, da je preparat (v bistvu vzorec krvi) obarvan po May-Grünwaldu ali po Giemsi. Meri 15 do 20 μm, okroglo ali ovalno jedro pa zavzema 4/5 celice, v katerem sta lahko eno ali dve jedrci. Kromatin je drobno zrnat. Citoplazma je svetlo modre barve.

Veliki limfocit običajno meri od 12 do 20 μm. Jedro je okroglo ali rahlo zažeto ter temno modre barve, z grudasto kromatinsko strukturo. Citoplazme je še vedno veliko, vendar je svetlo sivomodre barve in vsebuje azurofilna zrnca.

Mali limfocit je velikosti 9 do 12 μm. Jedro in struktura kromatina sta enaki. Jedrca niso več vidna z običajnim obarvanjem. Citoplazma je enake barve, vendar je je zelo malo in je omejena na ozek rob okoli jedra. Če so v tej stopnji azurofilna zrnca v citoplazmi prisotna, obstaja možnost, da se bo ta celica razvila v limfocit T.

Limfoplazmocitoidna celica je velikosti srednjega velikega limfocita in ima značilnosti limfocita in plazmatke.

Imunoblast je dokaj velika celica, z velikostjo od 20 do 30 μm. Jedro je okroglo z enim svetlim in velikim jedrcem v sredini. Kromatin je drobno mrežast. Citoplazma je obilna in je svetlo modre barve.

Imunocit je v povprečju večji od 20 μm. Jedro, struktura kromatina in citoplazma so enaki, s to razliko, da je slednja pretežno bledo modre barve, ob robu celice pa temnejša.

Centroblast, ki meri 10-40 μm, ima okroglo jedro z 2 do 4 jedrci, ki so ob robu jedra. Kromatin je drobno zrnast, citoplazme pa je malo in je modre barve.

Centrocit se od predhodnika razlikuje v tem, da je manjši in ima zažeto jedro, zrelejšo kromatinsko strukturo in svetlo modro citoplazmo.

Plazmoblast, ki meri od 20 do 30 μm, ima močno bazofilno citoplazmo. Jedro je veliko in okroglo, kromatin je rahel in drobno mrežast. V endoplazemskem retikulumu (ER) s številnimi ribosomi nastajajo imunoglobini.

Proplazmocit je vmesna stopnja med plazmoblastom in plazmatko. V jedru je še jedrce, kromatin je v manjših grudah. Prostornina citoplazme je večja.

Plazmatka meri od 12 do 20 μm in je ovalne oblike. Jedro je enake oblike in leži v enem polu celice. Kromatin je gost. Citoplazma je intezivno modre barve, ob enem delu jedra je svetlejša.

Nekatere plazmatke vsebujejo tudi Russelova telesca.

Funkcija limfocitov

Limfociti T

Glavni članek: Limfocit T

Limfociti T so nosilci celične imunosti, ki poteka z neposredno citotoksično aktivnostjo (neposredno uničijo okužene celice oziroma celice, ki jih prepoznajo za tuje) ter z izločanjem limfokinov.

Limfociti B

Glavni članek: Limfocit B

Limfociti B so odgovorni za humoralno imunost, ki se vrši s proizvodnjo protiteles.

Glej tudi

• Bele krvničke
• Granulociti
• Monociti

Opombe in reference

• A. Kocijančič, F. Mrevlje in D. Štajer. (2005). Interna medicina. Ljubljana: Littera picta.
• Pickering, W.R. (2002). Biologija: Shematski pregledi. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Zunanje povezave

• Splošen opis limfocitov (angleško)
• Opis nastanka protiteles v limfocitih B (angleško)