Palača Hampton Court

Palača Hampton Court je britanska kraljeva palača, ki stoji nekoliko jugozahodno od centra Londona, na obrežju reke Temze v predelu Richmond upon Thames.

Zahodna fasada v tudorskem slogu
Dvorišče palače
Wrenova baročna fasada

ZgodovinaUredi

Nekje od 12. stoletja naprej je bilo zemljišče, na katerem danes stoji palača Hampton Court, v lasti viteškega reda svetega Janeza. V začetku 16. stoletja, v času vladavine kralja Henrika VIII., pa je prešlo v last Yorškega nadškofa in kraljevega ministra Thomasa Wolseya, ki je pričel leta 1514 graditi palačo in jo dokončal v roku naslednjih sedmih let. Sprva sicer ni bil namen zgraditi kraljevo palačo, temveč podeželsko posestvo za Wolseya, vendar jo je bil leta 1528 primoran predati kralju Henriku VIII., ki je dal zgradbo prenoviti in povečati. Med drugim je dogradil t. i. Great Hall (veliko dvorano), Pond Garden (vodni vrt), tudorske kuhinje in eno izmed prvih teniških igrišč (vendar je tu govor o prvotni varianti tenisa, ne tej različici, ki jo poznamo danes).

Leta 1604 je bila palača prizorišče srečanja med kraljem Jakobom I. in puritanci, ki je postalo znano pod imenom Hampton Court konferenca. Ta na žalost ni pripeljala do sporazuma med obema stranema.

Naslednja večja sprememba je palačo doletela pod vladavino kralja Viljema III. in kraljice Marije, ki sta zaposlila znamenitega arhitekta sira Christopherja Wrena, da prenovi palačo. Tako je bilo v letih 1689−1694 porušeno eno krilo palače in nadomeščeno z novim krilom v baročnem slogu. V tem času je palača postala tudi uradna rezidenca kraljeve družine. Kasneje je kraljica Anna Britanska preuredila notranjo opremo. Jurij II. je bil zadnji kralj, ki se je lotil večjih sprememb na palači. Vse od njegovega naslednika naprej so postale druge londonske palače bolj priljubljeno bivališče kraljeve družine. Leta 1838 se je tako kraljica Viktorija Britanska odločila, da odpre palačo za javnost.

ZnamenitostiUredi

V palači Hamptom Court se mešata predvsem dva sloga: angleški tudorski slog in angleški barok.

Prav tako navdušujoča je zbirka del številnih znanih umetnikov kot so: Lely, Tizian, Tintoretto, Paolo Veronese, Hans Holbein mlajši, Pieter Bruegel starejši, James Thornhill in Anthonis van Dyck.

Znana je tudi astronomska ura, ki je še iz časov vladavine kralja Henrika VIII.

Ena največjih znamenitosti pa je zagotovo labirint, ki obstaja že vse od leta 1689. Ta je velik 1300 m² in se ponaša s kar 800 m poti. Labirint leži v mogočnem parku, ki obdaja palačo in se razteza kar na 24 ha.

Seveda pa k pravi palači spadajo tudi strašljive zgodbe, tako je tudi v palači Hampton Court slišati, da bi naj strašili duhovi, na primer Sibel Penn, ki je bila varuška kralja Edvarda I., ena naj bi bila Jane Seymour in ena Katarina Howard – obe med šestimi ženami kralja Henrika VIII.

Zunanje povezaveUredi

http://hrp.org.uk/hampton