Oskar Benjamin Klein, švedski fizik, * 15. september 1894, Mörby, Švedska, † 5. februar 1977, Stockholm, Švedska.[6]

Oskar Klein
Portret
RojstvoOskar Benjamin Klein
15. september 1894({{padleft:1894|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2][…]
Mörby[d][1]
Smrt5. februar 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[4][5][…] (82 let)
Stockholm[4]
Druga imenaOskar Benjamin Klein
BivališčeZastava Švedske Švedska
Državljanstvošvedska
NarodnostŠvedska švedska
Področjafizika
UstanoveUniverza v Kopenhagnu
Univerza Michigana
Univerza v Lundu
Univerzitetni kolidž v Stockholmu
Alma materNobelov inštitut
Univerzitetni kolidž v Stockholmu
doktorat 1921
Doktorski študentiDavid Mathias Dennison
Poznan poKaluza-Kleinova teorija
Kleinov paradoks
Klein-Gordonova enačba
Rydberg-Klein-Reesova metoda
VpliviSvante August Arrhenius
Pomembne nagrademedalja Maxa Plancka (1959)

Klein poleg Nielsa Bohra velja za enega najvplivnejših skandinavskih fizikov.[7]

Življenje in delo

uredi

Rodil se je v Mörbyju, v občini Danderyd, severno od Stockholma, glavnemu rabiju Stockholma, Gottliebu Kleinu iz tedanjega štajerskega Humennéja, in Antonie (Toni) Levy. V Nobelovem inštitutu je že zelo mlad postal Arrheniusov študent. Pred začetkom 2. svetovne vojne je bil na poti k Perrinu v Francijo, vendar so ga prej mobilizirali.

Od leta 1917 je nekaj let delal z Bohrom na Univerzi v Kopenhagnu. Doktoriral je leta 1921 na Univerzitetnem kolidžu v Stockholmu (sedaj Univerza v Stockholmu). Leta 1923 so mu ponudili profesuro na Univerzi Michigana v Ann Arborju, kamor se je preselil skupaj s pravkar poročeno ženo Gerdo Koch iz Danske. Leta 1925 se je vrnil v Kopenhagen. Nekaj časa je delal z Ehrenfestom v leidnu, nato pa je leta 1926 postal docent na Univerzi v Lundu. Leta 1930 je sprejel mesto rednega profesorja teoretične fizike na Univerzitetnem kolidžu v Stockholmu, ki ga je pred njim opravljal Fredholm do svoje smrti leta 1927. Kot profesor emeritus se je upokojil leta 1962.

Klein velja za avtorja vpeljave zamisli, ki je del Kaluza-Kleinove teorije, da so dodatne razsežnosti (še posebej peta) fizikalno stvarne, vendar so zvite in zelo majhne v primerjavi z običajnimi tremi, kar je značilno za teorijo strun in M-teorijo.

 
Grob Oskarja Kleina na Judiska norra begravningsplatsen v Solni (sivi kamen na desni).

Priznanja

uredi

Nagrede

uredi

Leta 1959 mu je Nemško fizikalno društvo podelilo medaljo Maxa Plancka.

Glej tudi

uredi

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 1,2 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
  2. SNAC — 2010.
  3. Leidse Hoogleraren
  4. 4,0 4,1 Record #11900626X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  6. Deser (1977).
  7. Ravndal (2013).
  • Deser, Stanley (Junij 1977). »Oskar Klein«. Physics Today. Zv. 30, št. 6. str. 67–68. Bibcode:1977PhT....30f..67D. doi:10.1063/1.3037609. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2013. Pridobljeno 4. septembra 2014.
  • Ravndal, Finn (16. september 2013). »Oskar Klein and the fifth dimension«. arXiv:1309.4113 [physics.hist-ph].

Zunanje povezave

uredi