Odpre glavni meni

Osemnajsta egipčanska dinastija

18. dinastija
(Preusmerjeno s strani Osemnajsta dinastija)
Egipt na višku svoje moči (15. stoletje pr. n. št.)

Osemnajsta egipčanska dinastija je bila prva dinastija staroegipčanskega Novega kraljestva, ki je vladal od 1549/1550 pr. n. št. do 1292 pr. n. št. V njej je bilo nekaj najslavnejših egipčanskih faraonov, vključno s Tutankamonom, katerega grobnico so odkrili leta 1922. Dinastija je znana tudi kot Tutmozidska dinastija, ker so v njej vladali kar štirje Tutmozi.

Med najslavnejše faraone iz Osemnajste dinastije spadata Hačepsut (vladala od okoli 1479-1458 pr. n. št.), vladarica z najdaljšim vladarskim stažem, in heretski faraon Ehnaton (vladal od okoli 1353–1336 pr. n. št.), ki je vladal skupaj s kraljico Nefretete.

Osemnajsta dinastija je izjemna tudi zato, ker sta v njej samostojno vladali kar dve ženski: Hačepsut, ki se šteje za enega od najbolj inovativnih egipčanskih vladarjev, in Neferneferuaton, bolj znana kot Nefretete.[1]

Osemnajsta dinastija je bila prva od treh dinastij egipčanskega Novega kraljestva, v katerem je Egipt dosegel svoj višek.

Zgodnje obdobjeUredi

Kamnit odlomek s podobo neznanega vladarja iz Osemnajste dinastije, najden v Tebah, zdaj v Petriejevem muzeju egipčanske arheologije, London

Osemnajsto dinastijo je ustanovil Ahmoz I., brat ali sin faraona Kamosa, zadnjega vladarja iz Sedemnajste dinastije, ki je izgnal Hikse. Začetek Ahmozove vladavine se šteje za prehod iz drugega vmesnega obdobja v Novo kraljestvo. Ahmoza I. je nasledil sin Amenhotep I., katerega vladavina je bila relativno mirna.[2]

Glava kraljice iz zgodnje Osemnajste dinastije, Brooklynski muzej

Zgleda, da Amenhotep I. ni imel moških potomcev, zato ga je nasledil Tutmoz I., ki se je verjetno priženil v kraljevo družino. Med njegovo vladavino je ozemlje Egipta doseglo največji obseg. Na severu je segalo do Karkemiša na Evfratu, na jugu pa do Kurgusa nad četrtim Nilovim kataraktom. Tutmoza I. sta nasledila hčerka Hačepsut in Tutmoz II. Hačepsut je po moževi smrti več kot dvajset let vladala v imenu svojega mladoletnega pastorka, kasnejšega faraona Tutmoza III.

Tudi Tutmoz III., ki je postal znan kot največji vojaški faraon vseh časov, je vladal dolgo časa. Na stara leta je skupaj z njim vladal sin Amenhotep II., katerega je nasledil Tutmoz IV., njega pa sin Amenhotep III. Med njegovo vladavino je dinastija dosegla svoj višek. Amenhotep III. se je lotil obširnih gradenj, s katerimi se lahko primerjajo samo gradnje Ramzesa II. iz Devetnajste dinastije.[3]

Amarnsko obdobjeUredi

Amenhotep III. je morda dvanajst let delil prestol s svojim sinom Amenhotepom IV., ki se je kasneje preimenoval v Ehnatona. Njegovo domnevno sovladanje je še vedno predmet razprav. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je bilo daljše, drugi da je bilo krajše, tretji pa, da ga sploh ni bilo.

Amenhotep IV. se je v Ehnatona preimenoval v petem letu svojega vladanja in preselil egipčansko prestolnico v Amarno. Med njegovo vladavino je sončni disk Aton najprej postal najpomembnejše božanstvo in nazadnje edini bog.[4] Ali je to pomenilo resnični monoteizem, je še vedno predmet razprav znotraj akademske skupnosti. Nekateri navajajo, da je Ehnaton ustvaril monoteizem, medtem ko drugi trdijo, da obstoječi kult sonca zamenjal z drugim in ni nikoli povsem opustil drugih tradicionalnih egipčanskih božanstev.

Kasneje so Egipčani na tako imenovano amarnsko obdobje gledali kot na neposrečeno zmoto. Dogodki po Ehnatonovi smrti niso jasni. Iz tega obdobja je znanih nekaj posameznikov, na primer Smenhkare in Neferneferuaton, njihova relativna umestitev in zgodovinska vloga pa so še vedno predmet razprav. Leta 1332 pr. n. št. je na prestol prišel Tutankamon, ki je že mlad umrl.[5]

Aj in HoremhebUredi

Kip Aja (okoli 1336–1327 pr. n. št.), Brooklynski muzej
Fragment s kartušama z Ajevim prestolnim (levo) in rojstnim imenom in pridevkom »božji oče Aj, božanski vladar Teb«, Petriejev muzej egipčanske arheologije

Zadnja dva člana Osemnajste dinastije, Aj in Horemheb, sta bila pred ustoličenjem visoka funkcionarja na kraljevem dvoru. Da bi prišel na oblast se je Aj morda poročil s Tutankamonovo vdovo, ki je kmalu zatem umrla. Aj je vladal zelo malo časa. Nasledil ga je Tutankamonov general Horemheb. Ker Tutankamon ni imel otrok, je morda prav njega izbral za svojega mogočega naslednika.[5] Horemheb je na prestol prišel morda z državnim udarom. Umrl je brez otrok. Za svojega naslednika je izbral Ramzesa I., ki je prestol zasedel leta 1292 pr. n. št. kot prvi faraon Devetnajste dinastije.

DatiranjeUredi

Datiranje z ogljikom 14 je pokazalo, da je Osemnajsta dinastija začela vladati nekaj let pred dogovorjenim letm 1550 pr. n. št. Meritve kažejo na obdobje 1570-1544 pr. n. št. s povprečjem leta 1557 pr. n. št.[6]

Časovnica Osemnajste dinastijeUredi

Glavni članek: Seznam faraonov.

Faraoni Osemnajste dinastije so vladali približno 250 let od okoli 1550 do 1298 pr. n. št. Datumi in imena so povzeti po Dodsonu in Hiltonu.[7] Veliko faranov je bilo pokopanih v Dolini kraljevNjihove grobnice imajo KV. V Novem kraljestvu je bilo več diplomatskih porok. Hčerke tujih vladarjev so omenjene samo v klinopisnih besedilih in v nobenih drugih virih. Poroke so bile najverjetneje sklenjene za utrjevanje zavezništev med državami.[8]

Slika Faraon Prestolno ime
(prenomen)
Vladanje Pokop Soprog/a Komentar
  Ahmoz I. Nebpehtire 1549–1524 pr. n. št. Ahmose-Nefertari
Ahmose-Henuttamehu
Ahmose-Sitkamose
  Amenhotep I. Džeserkare 1524–1503 pr. n. št. KV39 ali grob ANB Ahmose-Meritamon
  Tutmoz I. Aakheperkare 1503–1493 pr. n. št. KV20, KV38 Ahmose
Mutnofret
  Tutmoz II. Aakheperenre 1493–1479 pr. n. št. KV42 ? Hačepsut
Iset
  Hačepsut Maatkare 1479–1458 pr. n. št. KV20 Tutmoz II.
  Tutmoz III. Menkheper(en)re 1479–1425 pr. n. št. KV34 Satiah
Meritre-Hačapsut
Nebtu
Menhet, Menvi in Merti
  Amenhotep II. Aakheperure 1425–1398 pr. n. št. KV35 Tiaa
  Tutmoz IV. Menkheperure 1398–1388 pr. n. št. KV43 Nefertari
Iaret
Mutemvija
hčerka Artatame I. Mitanskega
  Amenhotep III. Nebmaatre 1388–1350 pr. n. št. KV22 Tije
Giluhipa Mitanska
Taduhipa Mitanska
Sitamun
Iset Babilonska[8]
hčerka Kadaš-Enlila Babilonskega[8]
hčerka Tarhundaraduja Arzavskega[8]
hčerka vladarja Ammija[8]
  Amenhotep IV./Ehnaton Neferkepherure-Waenre 1351–1334 pr. n. št. Ehnatonova grobnica Nefretete
Kija
Taduhipa Mitanska
hčerka Šatije Enišaškega[8]
Meritaten ?
Meketaten ?
Ankhesenamun
hčerka Burna-Buriaša II. Babilonskega[8]
  Smenhkare Ankheperure 1335–1334 pr. n. št. Meritaton
  Neferneferuaton Ankheperure 1334–1332 pr. n. št. Ehnaton ?
Smenkare ?
običajno identificirana kot kraljica Nefertete
  Tutankamon Nebheperure 1332–1323 pr. n. št. KV62 Ankesenamon
  Aj Keperkeperure 1323–1319 pr. n. št. KV23 Ankesenamon
Tej
  Horemheb Džeserkeperure-Setepenre 1319–1292 pr. n. št. KV57 Mutnedžmet
Amenija

ČasovnicaUredi

HoremhebAj (faraon)TutankomonNeferneferuatonSmenhkareEhnatonTijeAmenhotep III.Tutmoz IV.Amenhotep II.Tutmoz III.HačepsutTutmoz II.Tutmoz I.Amenhotep I.Ahmoz I. 

SkliciUredi

  1. Daniel Molinari (16. september 2014): Egypts Lost Queens. Pridobljeno 14. novembra 2017.
  2. Aidan Dodson, Dyan Hilton, str. 122.
  3. Aidan Dodson, Dyan Hilton, str. 130.
  4. Aidan Dodson, Dyan Hilton, str. 142.
  5. 5,0 5,1 Aidan Dodson, Dyan Hilton, str. 143.
  6. Christopher Bronk Ramsey in drugi: Radiocarbon-Based Chronology for Dynastic Egypt, Science 328 (5985, 18. junij 2010): 1554–1557.
  7. Aidan Dodson, Dyan Hilton: The Complete Royal Families of Ancient Egypt. The American University in Cairo Press, London 2004.
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 8,6 Grajetzki: Ancient Egyptian Queens: A Hieroglyphic Dictionary, Golden House Publications, London, 2005, ISBN 978-0954721893.