Anhkeperure Smenhkare Džeser Keperu je bil faraon pozne Osemnajste dinastije, ki je vladal samo od 1335 do 1334 pr. n. št., * ni znano, † 1334 pr. n. št.

Njegovo ime se pogosto prevaja kot »Živi so manifestacija Raja« in »Močna je duša Raja, Sveto obličje«.[1] Vladal ali vladala, ker se ne ve, ali je bil moški ali ženska, je v amarnskem obdobju, v katerem je faraon Ehnaton poskušal v egipčansko družbo uvesti nove verske poglede. On ali ona se včasih razloča od neposrednega predhodnika/naslednika, ki je običajno opredeljen kot faraonka Anhkeperure Neferneferuaton. Neferneferuaton se pogosto istoveti z Nefretete. Smenhkare v nasprotju z Neferneferuaton v svojem vladarskem imenu ali kartuši ni uporabljal pridevkov.[2]

O Smenhkareju je zelo malo zanesljivih podatkov, ker so njegovi nasledniki iz Osemnajste dinastije poskušali celo amarnsko obdobje izbrisati iz zgodovine.

Vladanje

uredi

Smenhkarejeva vladavina je bila kratka, zato morda nikoli ni vladal kot samostojen vladar. Dokazi o tem so skopi, vendar ne tako, kot se včasih zdi. Mednje spada več kot »samo nekaj prstanov in vinska etiketa« in ne »samo nekaj napisov iz zadnjega obdobja Ehnatonove vladavine«, kot se običajno prikazuje.[3]

Sovladar

uredi

Merire opisuje Smenhkareja hkrati kot vladarja in Ehnatonovega zeta, kar skupaj z napisom na vinski etiketi kaže, da sta bila Smenhkare in Ehnaton sovladarja. Na žalost opis v Merirejevi grobnici nima datuma, Ehnaton pa na njem ni niti upodobljen niti omenjen. Etiketa je na drugi strani samo predmet, ki povezuje kralja z njegovim predhodnikom, in kot taka ni prepričljiv dokaz za njuno sovladanje.[3][4]

Stvari še bolj zapete dejstvo, da je bila glavna kandidatka za Ehnatonov prestol ženska - Ankkeperure Neferneferuaton.

Vladar

uredi
 
Smenhkare in Meritaton, ki bi lahko bila tudi Tutankaton in Ankesenpaaton

Edini Smenhkarejev vladarski datum (leto 1) je na vinski etiketi iz »Senhkarejeve hiše«, vendar se lahko nanaša na njegovo vladavino ali vladavino njegovega naslednika. Smenhkare skoraj zagotovo ni vladal več kot eno leto.[5] Po Dodsonu se je njegovo sovladanje začelo v trinajstem letu Ehnatonovega vladanja in trajalo eno leto,[6] medtem ko ga Allen opisuje kot naslednika kraljice Neferneferuaton.[7]

Nekaj znanstvenikov meni, da je vladal morda dve ali tri leta. Nekaj vinskih etiket iz Amarne je iz drugega in tretjega leta vladanja, vendar se jih ne more z gotovostjo pripisati Smenhkareju, ker na njih ni vladarjevega imena. Nekaj egiptologov[8] meni, da bi jih lahko pripisali Smenhkareju, vendar njihovo mnenje ni dokončno.[9]

Jasnih dokazov o Smenhkarejevem samostojnem vladanju še niso odkrili.

Smrt in pokop

uredi
 
Oskrunjena kraljeva krsta iz grobnice KV55

Edward R. Ayrton je leta 1907 v Dolini kraljev odkril grobnico (KV55), v kateri je našel več pogrebnih predmetov, ki so pripadali več osebam, med njimi skrinjo, ki jo je dal izdelati Ehnaton za kraljico Tije, »čarobne zidake« z Ehnatonovim imenom, kanopske vrče iz alabastra, ki so verjetno pripadali Ehnatonovi ženi Kiji, in mumijo. Ayrton je iz najdb sklepal, da je odkril grobnico kraljice Tije.

Zanimiva je bila predvsem mumija. Krsta je bila oskrunjena, ime lastnika pa izbrisano. Po slogu sodeč je očitno pripadala nekomu iz Osemnajste dinastije. Na splošno je veljalo, da je bila krsta prvotno namenjena ženski, morda Ehnatonovi ženi Kiji, in bila kasneje predelana za moškega.[10] V preteklem stoletju je veljalo, da sta glavna kandidata zanjo ali Ehnaton ali Smenhkare.[11][12][13]

Ehnaton je bila kandidat zaradi čarobnih zidakov in predelave nekaj napisov na krsti, Smenhkare pa predvsem zaradi starosti mumije (18-26 let), ki se ni skladala z Ehnatonovo 17 let dolgo vladavino. Razen tega je imel otroka že v prvih letih svoje vladavine. V grobnici niso odkrili ničesar, kar bi zagotovo pripadalo Smenhkareju, niti njegovega imena. Grobnica se ni ujemala z nobenim vladarjem, še najmanj z Ehnatonom.

Preiskave mumije

uredi
 
Lobanja mumije iz grobnice KV55 mummy, za katero se domneva, da je Smenhkarejeva

Okostenelo mumijo so večkrat preiskali: Smith (1912), Derry (1931), Harrison (1966), Strouhal (1998/2010), Filer (2001) in drugi. Wente je s kranofacialno in rentgensko analizo leta 1995 preiskal skrivališče mumij, večinoma iz Osemnajste dinastije, in poskušal ugotoviti njihovo identiteto in sorodnost. Rezultati krvnih preiskav ostankov iz KV55 in Tutankamonove mumije so bili objavljeni v Nature leta 1974. Mumijo iz KV55 so preiskali tudi Harris (1988), ki je objavil samo povzetek, in nedavno (2010) Hawass, Gad in drugi.

Filerjin zaključek, ki je temeljil na preiskavah pred letom 2001, je bil, da gre za mumijo ne popolnoma odraslega moškega, starega 18 do 21 let.[14] Njena ugotovitev je bila skladna s prejšnjimi dognanji.[15] Wentejeva študija je pokazala velike podobnosti Tutankamonove, Ehnatonove in lobanje iz KV55.[16] Krvne preiskave so pokazale, da sta imela Tutankamon in oseba iz KV55 redko in enako krvno skupino.[17] Mumija iz KV55 bi torej lahko pripadala Tutankamonovemu očetu ali bratu, po starosti sodeč verjetneje bratu,

Zaključek

uredi

Noben faraon iz amarnskega obdobja ni bil predmet toliko špekulacij kot Smenhkare.[18] Obstaja ravno dovolj dokazov, da ni bil Neferneferuaton, vendar ne dovolj, da je bil sovladar ali samostojen vladar. Egiptologi ga zato pomikajo kot pešaka po šahovnici, odvisno od zahtev njihovih hipotez. Vladal je morda samo nekaj tednov ali več let. Na eni strani je bil samo kratkoživ sovladar in ne samostojen vladar (Dodson), na drugi strani pa Ehnatonov naslednik (Allen).

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 1,2 P. Clayton: Chronicle of the Pharaohs, Thames and Hudson, 2006, str. 120.
  2. Aidan Dodson: Amarna Sunset:the late-Amarna succession revisited, Beyond the Horizon, Studies in Egyptian Art, Archaeology and History and history in Honour of Barry J. Kemp, ur. S. Ikram in A. Dodson, Kairo, 2009, str. 31–32.
  3. 3,0 3,1 Smenkhkare, Encyclopaedia Britannica. Pridobljeno decembra 2012.
  4. de Garies Davies, N. (1905): The Rock Tombs of El Amarna, Part II: The Tombs of Panehesy and Meryra II. Archaeological Survey of Egypt. F. L. Griffith. London: Egypt Exploration Fund.
  5. J. Allen (2006), str. 5.
  6. A. Dodson (2009), str. 39.
  7. James P. Allen: The Amarna Succession". V Causing His Name to Live: Studies in Egyptian Epigraphy and History in Memory of William J. Murnane, ed. P. Brand and L. Cooper. Culture and History of the Ancient Near East 37. Leiden: E. J. Brill Academic Publishers, 2006.
  8. J. Miller (2007), str. 275, R. Krauss (1997), str. ; 247, E. Hornung (2006), str. 207.
  9. J. Miller (2007), str. 275.
  10. Davis T.M. (1990): The Tomb of Queen Tiyi, KMT Communications, 1990, str. xii.
  11. Davis T.M. (1990), str. viii in xiv.
  12. Aldred C. (1988), str. 205.
  13. Giles, F. J. (2001).
  14. Filer, J. (2001), str. 4.
  15. Strouhal, E.: Biological age of sceletonized mummy from Tomb KV 55 at Thebes, Anthropologie: International Journal of the Science of Man 48/2 (2010): 97–112.
  16. Wente, E. (1995).
  17. Nature 224 (1974): 325f.
  18. Dodson (2009), str. 30.
  • Aldred, Cyril: Akhenaten, King of Egypt, Thames & Hudson, 1988.
  • Aldred, Cyril: Akhenaten, Pharoah of Light, Thames & Hudson, 1968.
  • Allen, James P.: Two Altered Inscriptions of the Late Amarna Period, Journal of the American Research Center in Egypt 25 (1988).
  • Allen, James (2006): The Amarna Succession (PDF). Pridobljeno 23. junija 2008.
  • Allen, James P.: Nefertiti and Smenkh-ka-re, Göttinger Miszellen 141 (1994).
  • Dodson, Aidan: Amarna Sunset: Nefertiti, Tutankhamun, Ay, Horemheb, and the Egyptian Counter-Reformation, The American University in Cairo Press. 2009, ISBN 978-977-416-304-3.
  • Dodson, A., Hilton, D.: The Complete Royal Families of Ancient Egypt: A Genealogical Sourcebook of the Pharaohs, Thames & Hudson, 2004.
  • Filer, J.: Anatomy of a Mummy, Archaeology, Mar/Apr2002, Vol. 55 Issue 2.
  • Giles, Frederick. J. (1970): Ikhnaton Legend and History, Associated University Press, 1972 US.
  • Giles, Frederick. J.: The Amarna Age: Egypt, Australian Centre for Egyptology, 2001.
  • Habicht, Michael E.: Semenchkare – Phantom-König(in) von Achet-Aton, e-publication, Berlin 2014, ISBN 978-3844281699.
  • Habicht, Michael E.: Smenkhkare: Phantom-Queen/King of Akhet-Aton and the quest for the hitherto unknown chambers in the tomb of Tutankhamun (KV 62), e-publication, Berlin 2017, ISBN 978-3745041453[1].
  • O'Connor, D., Cline, E. (ur.): Amenhotep III: perspectives on his reign University of Michigan Press, 1998.
  • Dayr al-Barsha Project, Press Release, Dec 2012; Online English Press Release.
  • Gabolde, Marc: D’Akhenaton à Tout-ânkhamon, Pariz 1988.
  • Hawass, Z., Y. Gad, in drugi (2010): Ancestry and Pathology in King Tutankhamun’s Family , Journal of the American medical Association 303/7.
  • Hornung, E.: Akhenaten and the Religion of Light, Cornell University, 1999.
  • Hornung, E.: The New Kingdom, in E. Hornung, R. Krauss, and D. A. Warburton, ur., Ancient Egyptian Chronology (HdO I/83), Leiden – Boston, 2006.
  • Krauss, Rolf: Das Ende der Amarnazeit, 1978, Hildesheim.
  • Petrie, W.M. Flinders: Tell el Amarna (1894).
  • Pendlebury J., Samson, J. in drugi: City of Akhenaten, Part III (1951).
  • Murnane, W.: Ancient Egyptian Coregencies (1977).
  • Murnane, W.: Texts from the Amarna Period (1995).
  • Miller, J.: Amarna Age Chronology and the Identity of Nibhururiya in Altoriental. Forsch. 34 (2007).
  • Reeves, C.N.: Akhenaten, Egypt's false Prophet, Thames and Hudson, 2001.
  • Reeves, C.N.: The Valley of the Kings, Kegan Paul, 1990.
  • Reeves, C.N.: The Complete Tutankhamun: The King – The Tomb – The Royal Treasure, London: Thames and Hudson; 1990.
  • Theis, Christoffer: Der Brief der Königin Daḫamunzu an den hethitischen König Šuppiluliuma I im Lichte von Reisegeschwindigkeiten und Zeitabläufen, v Thomas R. Kämmerer (ur.): Identities and Societies in the Ancient East-Mediterranean Regions, Comparative Approaches. Henning Graf Reventlow Memorial Volume (= AAMO 1, AOAT 390/1). Münster 2011, str. 301–331
  • Wente, E.: Who Was Who Among the Royal Mummies? (1995), Oriental Institute, Chicago.
Smenhkare
Rojen: ni znano Umrl: 1334 pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Ehnaton
Faraon Starega Egipta
1335–1334 pr. n. št.
Naslednik: 
Neferneferuaton