Ahmoz-Meritamon

Ahmoz-Meritamon je bila kraljica Egipta v zgodnji Osemnajsti dinastiji. Bila je sestra in žena faraona Amenhotepa I. Umrla je zelo mlada in bila pokopana v grobnici TT358 in Deir el-Bahariju.

Ahmoz-Meritamon
FragmentaryBustOfAhmesMerytamun-August19-08.jpg
Fragment kolosalnega kipa Ahmoz-Meritamon s pričesko v slogu boginje Hator; Britanski muzej
Rojstvo1525 pr. n. št.
Smrt1504 pr. n. št.
Tebe
Pokopgrobnica TT358 v Tebah
ZakonecAmenhotep I.
Polno ime
iaH
ms
imn
n
mriit

Otrok Iah, ljubljenka Amona
Dinastija Osemnajsta dinastija
OčeAhmoz I.
MatiAhmoz-Nefertari
Veroizpovedegipčanska religija

ŽivljenjeUredi

Ahmoz-Meritamon je bila hčerka Ahmoza I. in Ahmoz-Nefertari. Poročena je bila s svojim mlajšim bratom, faraonom Amenhotepom I.[1]

Meritamon je od svoje matere Ahmoz-Nefertari prevzela vlogo božje Amonove žene. Med njene druge naslove so spadali "gospa dveh dežel" (nbt-t3wy), "(velika) kraljeva žena" (ḥmt-nswt(-wrt)), "gospodarica celotnih dveh dežel" (ḥnwt-tꜣwy-tm), "božja žena" (ḥmt-ntr), "združena z belo krono" (ẖnmt-nfr-ḥḏt), "kraljeva hčerka" (sꜣt-nswt) in "kraljeva žena" (snt-niswt). V kasnejših virih se pojavlja tudi naslov "kraljeva mati" (mwt-niswt), čeprav to verjetno nikoli ni bila.[2]

Kraljičin kip iz apnenca je med raziskavami v Karnaku odkril Giovanni Belzoni leta 1817.[3]

Ahmoz-Meritamon je kot ena od "vladaric zahoda" upodobljena v Inherkauovi grobnici (TT359) iz Dvajsete dinastije. Prikazana je v zgornji vrsti za kraljico Ahhotep I. in pred kraljico Sitamon.[1]

Smrt in pokopUredi

 
Notranja krsta Ahmoz-Meritamon

Njene posmrtne ostanke je odkril Herbert Eustis Winlock leta 1930 v grobnici TT358 v Deir el-Bahariju. Mumija je bila shranjena v dveh krstah iz cedrovega lesa v zunanji kartonski škatli. Mumijo so ponovno povili in pokopali svečeniki, ki so našli njeno izropano grobnico. Zdi se, da je umrla relativno mlada, a je kljub temu trpela zaradi artritisa in skolioze.[4]

Zunanja krsta, ki je zdaj v Egipčanskem muzeju (JE 53140), je dolga več kot 3 metre. Izdelana je iz cedrovih desk. Kraljičine oči in obrvi so intarzirane s steklom. Telo je skrbno izrezljano in poslikano z modro pobarvanimi ševroni, ki ustvarjajo iluzijo perja. Zlato, s katerim je bila prekrita, so odluščili že v antiki.

Notranja krsta je manjša, a še vedno daljša od 1,8 metra. Tudi ta je bila prekrita z zlatom, a so tudi tega ukradli. Mumijo so med vladavino Pinedžema I. skrbno ponovno zavili. Napisi kažejo, da je platno, uporabljeno pri ponovnem pokopu, v 18. letu Pinedžemovega vladanja izdelal visoki Amonov svečenik Masaharte, sin Pinedžema I. Ponovni pokop je bil na 28. dan 3. meseca zime v 19. letu Pinedžemovega vladanja.[5]

Aprila 2021 je bila njena mumija prenešena iz Muzeja egipčanskih starin v Narodni muzej egipčanske civilizacije. V dogodku, ki so ga poimenovali Zlata parada faraonov, so razen njene preselili še mumije treh kraljic in 18 kraljev.[6]

 
Prizor iz Inherkauove grobnice iz Dvajsete dinastije.
Gornja vrsta (od desne proti levi): Amenhotep I., Ahmoz I., Ahhotep I., Ahmoz-Meritamon, Ahmoz-Sitamon, Siamon ?, Ahmoz-Henuttamehu, Ahmoz-Tumerisi, Ahmoz-Nebetta, Ahmoz Sapair.
Spodnja vrsta (od desne proti levi: Ahmoz-Nefertari, Ramzes II., Mentuhotep II., Amenhotep II., Sekenenre Tao, Ramoz ?, Ramzes IV., ?, Tutmoz I.

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 Aidan Dodson; Dyan Hilton (2004). The Complete Royal Families of Ancient Egypt. London : Thames & Hudson, cop. str. 123, 127, 129. COBISS 54377729. ISBN 0-500-05128-3.
  2. Grajetzki. Ancient Egyptian Queens: A Hieroglyphic Dictionary. Golden House Publications, London, 2005. ISBN 978-0-9547218-9-3.
  3. "Upper part of a limestone statue of Queen Ahmose-Merytamun," The British Museum Web site.
  4. Tyldesley, Joyce. Chronicle of the Queens of Egypt. Thames & Hudson. 2006. str. 91. ISBN 0-500-05145-3.
  5. H.E. Winlock. The Tomb of Queen Meryetamun: I The Discovery. The Metropolitan Museum of Art Bulletin New Series, Vol. 33, No. 2 (Poletje, 1975), str. 77-89; Article Stable URL: https://www.jstor.org/stable/3258743.
  6. Parisse, Emmanuel (5. april 2021). "22 Ancient Pharaohs Have Been Carried Across Cairo in an Epic 'Golden Parade'". ScienceAlert. Pridobljeno 5. aprila 2021.