Odpre glavni meni

Novičok (rusko Новичо́к: "začetnik, zelenec")[1] je ime vrste živčnih strupov, ki so jih razvili v Sovjetski zvezi in Rusiji med 1971 in 1993.[a][4]  Po trditvah ruskih znanstvenikov, ki so te živčne agente razvili, so nekatere različice pet do osemkrat bolj smrtonosne, kot je VX,[5] in do desetkrat bolj kot soman.[6]

Razvili so jih v okviru sovjetskega razvojnega programa FOLIANT.[7] Za pet variant novičoka se meni, da so bile prilagojene za uporabo v vojaške namene.[8] Najbolj vsestranski je A-232 (Novičok-5).[9] Agenti Novičok se doslej še niso uporabili na bojišču. Britanska vlada je priüpla do prepričanja, da so z Novičokom marca 2018 zastrupili Sergeja in Julijo Skripal v Salisburyju v Angliji. To je bilo so po Organizaciji za prepoved kemičnega orožja.[10] potrdili soglasno štirjelaboratoriji s celega sveta. Novičok je bil vpleten tudi v zastrupitev angleškega para v Amesburyju štiri mesece pozneje, verjetno z ostanki strupa, ki je bil uporabljen za napad v Salisburyju.[11] Zaradi napadov je umrla ena oseba,[12] tri druge so se znašle v kritičnem stanju, ki pa so ga preživele, en policist je bil za krajši čas hospitaliziran. Rusija zanika, da bi raziskovala ali proizvajala sredstva "pod imenom Novičok".[13]

Cilji razvojaUredi

Ta bojna sredstva so razvili s štirimi cilji pred očmi:[14][15]

  • oprema NATO za odkrivanje kemičnih sredstev (kot je bila standardna v sedemdesetih in osemdesetih letih) naj teh sredstev ne bi bila sposobna odkriti,
  • oprema NATO za zaščito proti kemičnim strupom naj naj ne bi bila sposobna ščititi pred njimi
  • z novimi snovmi naj bi bilo varneje ravnati,
  • predhodniki teh snovi so na seznamu Konvencije o kemičnem orožju, novo razvita sredstva bi se temu izognila.[16]

Nekatera od teh sredstev so binarna, njih predhodniki se zmešajo v strelivu in aktivno sredstvo ustvarijo tik pred njegovo uporabo. Predhodniki so na splošno precej manj nevarni kot samiagenti sami, tako da ta pristop omogoča veliko preprostejše ravnanje in varnejši prevoz. Predhodnike je poleg tega običajno veliko lažje stabilizirati kot agente same, zato ta pristop podaljšuje rok uporabnosti sredstev. Slaba stran pri tem je, da lahko nemarna priprava vodi do agenta, ki ni optimalen.V osemdesetih in devetdesetih letih so razvili binarne različice več sovjetskih agentov, ki so jih vodili pod imenom »Novičok". Na program FOLIANT so morda vplivali podatki o tajnem ameriškem živčnem bojnem sredstvu z imenom "GJ", ki ga je Sovjetski zvezi podtaknil dvojni agent v okviru Operacije Shocker.[17][18][19]

RazkritjeUredi

Po informacijah dveh ruskih kemikov, Leva Fjodorova in Vila Mirzajanova v tedniku Moskovskije Novosti leta 1992 je Sovjetska zveza oziroma Rusija je med sedemdesetimi in začetkom devetdesetih let 20 razvila izredno močno kemijsko orožje četrte generacije.[20][21][b] Članek je izšel na predvečer ruskega podpisa Konvencije o kemičnem orožju. Po mnenju Mirzajanova je ruski vojni kemični kompleks denar, ki ga je Zahod dal za izgradnjo centra za odstranjevanje kemičnih bojnih strupov, uporabil za gradnjo obrata za njih proizvodnjo.[23][5] Mirzajanov je prišel na dan s to informacijo zaradi vprašanj v zvezi z okoljem. Bil je vodja proti-obveščevalnega oddelka in opravljal meritve zunaj objektov za kemično orožje z namenom, prepričati se, da tuji vohuni ne bodo odkrili sledov proizvodnje. Zaprepaščen je ugotovil, da je raven smrtonosnih snovi osemdesetkrat večja od najvišje varne koncentracije.[5][24]

S tem da so obtožili Mirjazanova izdaje, so odgovorni v ruskem vojaškem industrijskem kompleksu priznali obstoj agentov Novičok. Za KGB sestavljena pričevanja treh znanstvenikov izvedencev potrjujejo, da so se Novičok in sorodni kemični agenti resnično proizvajali, tako da je po njihovem mnenju po njihovem mnenju Mirzajanov z obvestilom za javnost storil veleizdajo.[c]

Mirzajanova so aretirali 22. oktobra1992 in ga zaradi izdaje državnih skrivnosti zaprli. Kasneje je prišel na prostost, ker "v članku v Moskovskije novosti ni bilo ne formul ne imen strupenih snovi, ki jih sovjetski tisk ne bi že poznal, članek tudi ni objavil testnih lokacij."[5] Kot pravi Jevgenija Albats, "je pri državnih skrivnostih, ki naj bi jih Fjodorov in Mirzajanov izdala, šlo za pretekle laži generalov —ki še vedno lažejo, tako mednarodni javnosti kot svojim sodržavljanom."[5] Mirzajanov sedaj živi v ZDA.[26]

V začetku leta 1994 je prišlo do naslednjega razkritja, ko je Vladimir Uglev, eden vodilnih ruskih znanstvenikov na področju binarnih orožij, v intervjuju z revijo Novoje Vremja razkril obstoj snovi A-232 / Novičok-5.[27] V intervjuju za The Washington Post je kemik izjavil, da je sodeloval pri razvoju proti zmrzali odpornega agenta A-232, in potrdil, da so razvili binarno različico tega strupa.[28] Uglev je ob zastrupljenju Skripalovih leta 2018 zatrdil, da so med razvojnim projektom Foliant sintetizirali "več sto" spojin, vendar so za orožje namenili samo štiri (sklepati je, da gre za Novičok -5, -7, -8 in -9, ki jih omenjajo drugi viri), da so prvi trije bili v tekoči obliki in da je šele zadnjega od njih, ki so ga razvili šele 1980, bilo mogoče izdelovati kot prah. Drugače kot v pogovoru pred dvajset leti, je zanikal, da bi jim uspelo razviti binarne agente, to je vsaj do leta 1994, ko se je njegovo sodelovanje v razvoju končalo.[29]

V devetdesetih letih, je neznani ruski znanstvenik nemški zvezni obveščevalni službi (BND) izročil vzorec agenta Novičok, ki so ga po poročilu Reutersa iz leta 2018 analizirali na Švedskem. Kemično formulo so posredovali zahodnim državam v NATO, ki so majhne količine snovi uporabile za testiranje zaščitne in testne opreme in za razvoj proti-sredstev.[30]

Novičok so navedli v leta 2008 prijavljenem patentu za zdravljenje zastrupitev z organofosfornimi snovmi. Raziskave na Univerzi Marylanda v Baltimoreu so delno financirale vojaške sile ZDA.[31]

Leonid Rink, ki je po lastnih besedah za svoj doktorat raziskoval agente Novičok,[32] je potrdil pravilnost struktur, ki jih je objavil Mirzajanov.[33] Leonid Rink sam je bil v Rusiji leta 1994 obsojen zaradi ilegalne prodaje agenta.[34][35]

Razvojni in testni centriUredi

Kot je izjavila Stephanie Fitzpatrick, ameriška geopolitična svetovalka, naj bi Institut za kemilni razvoj v Nukusu, sovjetski Uzbekistan,[36] proizvajal sredstva Novičok. The New York Times je objavil izjavo uradnikov ZDA, da gre pri ustanovi za večje razvojno in testno središče sredstev Novičok.[37][38] Majhne, preizkusne količine orožja naj bi preizkušali na bližnjem platoju Ustjurt.[38] Fitzpatrick tudi piše, da so agente mogoče testirali tudi v raziskovalnem centru v Krasnoarmejskem v bližini Moskve.[36] Kemikalije predhodnice so proizvajali v tovarni kemikalij v Pavlodaru v sovjetskem Kazahstanu. Na tem mestu so prvotno tudi načrtovali proizvodnjo orožja na osnovi Novičok, vendar so zgradbo za proizvodnjo bojnih strupov, ki je bila še v gradnji, porušili leta 1987 zaradi bližnjega Sporazuma o kemičnem orožju (1990) in Konvencije o kemičnem orožju.[39][40]

Od razglasitve neodvisnosti leta 1991 je Uzbekistan sodeloval z vlado ZDA pri razgradnji in dekontaminaciji mest, kjer so se agenti Novičok in druga kemična orožja proizvajali in testirali.[36][38] Med 1999[41] in 2002 je Obrambno ministrstvo ZDA v sklopu $6 milijonskega programa za kooperativno zmanjšanje ogroženosti razgradilo večji razvojni in testni center za Novičok v Nukusu.[37][42]

Hamish de Bretton-Gordon, britanski strokovnjak za kemična orožja in nekdanji vodilni oficir UK in NATO na področju kemičnih, bioloških in jedrskih bojnih sredstev, je "zavrnil" trditve, po katerih naj bi Novičok agente našli ne samo v Sovjetski zvezi, temveč tudi drugod, kot recimo v Uzbekistanu. Pravi, da so te snovi proizvajali samo v kraju Šihani v Saratovskem okrožju v Rusiji.[43] Mirzajanov tudi trdi, da je Šihani kraj, kjer je leta 1973 znanstvenik Peter Petrovič Kirpičev kot prvi ustvaril agente Novičok, Vladimir Uglev pa se mu je pridružil pri projektu leta 1975.[44] Po Mirzajanovu je Šihani bil kraj, kjer je tekla proizvodnja, orožje pa se je testiralo v Nukusu, med letoma 1986 in 1989.[23]

Po zastrupitvi Skripalovih je nekdanji vodja varnostne službe GosNIIOKhT Nikolaj Volodin v intervjuju za publikacijo Novaja Gazeta potrdil, da so testi potekali v Nukusu testi in dejal, da so za teste bili uporabljeni psi.[45]

Maja 2018 je časopis Irish Independent poročal, da " nemška zvezna obveščevalna služba ima v rokah živčni strup Novičok, ki ga je razvila Sovjetska zveza v devetdesetih letih, in da je po nemških virih o tem obvestila zaveznike, med drugim Britanijo in ZDA." Vzorec so analizirali na Švedskem.[46] Majhne količina živčnega strupa Novičok so nato nekatere države NATO proizvedle za testne namene.[47]

Opis agentov NovičokUredi

 
Primeri struktur, ki naj bi jih imeli agenti Novičok [48][49][50][51][52][53]

Mirzajanov je kot prvi opisal strukturo teh snovi.[24] Dispergirane v ultra finem prahu namesto v plinu ali parah imajo edinstvene lastnosti. V naslednjem koraku je bil ustvarjen binarni agent, ki naj bi imel iste lastnosti, vendar bi ga bilo mogoče izdelati z uporabo snovi, ki niso nadzorovane v okviru CWC.[26] ali ki jih nadzornim obiskom v okviru sporazuma ne bi uspelo zaznati.[38] Najmočnejši spojini iz te družine, Novičok-5 in Novičok-7, naj bi bili pet do osemkrat močnejši od VX.[54] Oznako "Novičok" nosi binarna različica sredstva, končna spojina pa se navaja s kodo (npr. A-232). Prva spojina serije Novičok je bila dejansko binarna oblika VR, znanega živčnega strupa iz serije V,[54] kasnejši agenti Novičok pa so binarne oblike spojin kot sta A-232 in A-234.[55]

Po javnosti nedostopnemu poročilu ameriške vojaške obveščevalne službe z dne 24. januarja 1997 sta A-232 in njegov etilni analog A-234, razvita v okviru programa Foliant, "tako strupena kot VX, tako odporna proti zdravljenju kot soman, pri tem pa ju je težje zaznati in lažje proizvajati kot VX ". Binarni različici naj bi po poročilu uporabljali acetonitril in organski fosfat, "ki ju je mogoče prikriti kot predhodnika pesticidov."

 
Struktura ene od izpeljank Novičok, ki so jo raziskovali v Iranu leta 2016

Mirzajanov v svoji avtobiografiji navaja nekoliko drugačne strukture, kot so jih ugotovili zahodni strokovnjaki.[56] Razkriva, da so ustvarili številne spojine in da so v javno dostopni literature objavljeni številni manj učinkoviti derivati kot novi organofosfatni insekticidi,[57] tako da bi tajni razvoj kemičnega orožja lahko prikrili kot legitimne raziskave na področju pesticidov. Spojina A-234 naj bi bila pet do osemkrat močnejša od VX.[58][54]

Agente naj bi bilo možno uporabiti kot tekočino, aerosol ali plin v različnih sistemih, kot so topniške granate, bombe, izstrelki in škropilne naprave.[36]

KemijaUredi

Kot pravi strokovnjak za kemijska orožja Jonathan Tucker, so prvo binarno recepturo okviru programa Foliant uporabili za izdelavo snovi 33 (VR), ki je zelo podobna bolj splošno znani VX; razlikujeta se samo v alkilnih priponah na atome dušika in kisika. "To orožje je dobilo kodno ime Novičok."[59]

 
Sinteza struktur A230, A232 in A234, kot jo opisuje Steven Hönig. Etandiol, modificiran z do dvema metilnima skupinama, reagira s fosforjevim trikloridom, da nastane obročna struktura kot analog fosfolana. Zadnji atom klora se nadomesti s fluorom (nukleofilna substitucija). Ta spojina nato reagira s fosgen oksimu podobnim kloridom, ki odpre obroč in ustvari produkt fluorofosfonat.[60]

Poročali so številnih možnostih za strukture. V prvi vrsti gre za klasično organofosforno jedro (včasih se P=O nadomesti s P=S ali P=Se), ki se najpogosteje imenuje fosforamidat ali fosfonat, pri tem običajno fluoriran d (npr. monofluorofosfat). V organskih skupinah je videti več raznolikosti, pri tem je najpogostejši substitut fosgen oksim in njegovi analogi. Že sam po sebi je močno kemično orožje, ki samo še pojača delovanje sredstva Novičok. Mnogi so mnenja, da strukture iz te skupine vsebujejo tudi motive za križne povezave, ki se lahko kovalentno vežejo na aktivno mesto acetilholinesteraznega encima na več točkah, kar morda pojasni značilno hitrost, s katero Novičok encim onemogoči.

Zoran Radić, kemik na Kalifornijski univerzi v San Diegu, je in silico proučeval vezavo Mirzajanovih različic strukture A-232 na aktivno mesto acetilholinesteraze. Model je napovedal tesno prileganje z visoko vezavno afiniteto in nastanek kovalentne vezi s serinom v aktivnem mestu, kar spominja na že znane živčne strupe, kot sta sarin in soman.[61]

Življenjska dobaUredi

Po mnenju Vladimirja Ugljova, ki je delal na razvoju Novičoka, gre za zelo stabilne spojine z nizko hitrostjo izhlapevanja, ki zaradi tega lahko ostanejo nevarne še leta dolgo.[62] Opravljene raziskave ne zadoščajo, da bi v celoti razumeli njih obstojnost v različnih razmerah v okolju.[63]

UčinkiUredi

Živčni bojni strupi vrste Novičok spadajo v razred organofosfatnih inhibitorjev acetilholin-esteraze. Te kemične spojine zavirajo acetilholin-esterazo, kar preprečuje normalno razgradnjo nevrotransmiterja acetilholina. Koncentracije acetilholina se zaradi tega na stikih med nevroni in mišicami porastejo, kar povzroči nehoteno krčenje vseh skeletnih mišic (holinergična kriza). Posledica je zastoj dihal in srca (saj srce in mišice v preponi prizadete osebe ne delujejo več normalno) in nazadnje smrt zaradi odpovedi srca ali zadušitve, ko tekoči izločki zapolnijo pljuča.[64]

Uporaba hitro delujoče periferne antiholinergične droge, kot je atropin, lahko blokira receptorje, na katere acetilholin deluje, kar zastrupljenje prepreči (kot pri zastrupitvah z drugimi zaviralci acetilholin-esteraze). Atropin pa je težko dajati varno, ker je učinkovita doza atropina pri zastrupitvah z živčnimi snovmi blizu odmerku, pri katerem bolniki utrpijo hude neželene učinke, kot so spremembe srčnega utripa in zgoščevanje bronhialnih izločkov, ki ob zastrupitvi z živčnimi strupi polnijo pljuča. Tako je poleg uporabe atropina kot proti-sredstva morda potrebno odsesavanje teh izločkov ter druge napredne tehnike za podporo življenja[64]

Zastrupitve z živčnimi snovmi se najpogosteje zdravi z atropinom skupaj s Hagedorn oksimom, kot sta pralidoksim, obidoksim, TMB-4 ali pa HI-6, ki ponovno aktivira acetilholin-esterazo, ki jo je fosforilacija z organofosfornim živčnim sredstvom onemogočila, in razbremeni paralizo dihalnih mišic, ki jo nekateri živčni dejavniki povzročijo. Pralidoksim ni učinkovit pri reaktivaciji acetilholin-esteraze, ki jo inhibirajo nekateri starejši živčni dejavniki, kot so soman ali v literaturi opisane spojine tipa Novičok, ki so do osemkrat bolj strupene kot živčni strup VX. Kot je pri drugih zastrupitvah z organofosfati, lahko snovi tipa Novičok po mnenju ruskih znanstvenikov povzročijo trajno poškodujejo živce in s tem trajno onesposobijo žrtev.[65] Primer za njihov učinek na človeka je nenamerna izpostavljenost Andreja Železnjakova, enega od znanstvenikov, ki so sodelovali pri njihovem razvoju, ko je v moskovskem laboratoriju v maju 1987 prišel nehote v stik z rezidui nedoločenega agenta Novičok. Bil je kritično prizadet in deset dni po nezgodi v nezavesti. Izgubil je zmožnost za hojo in se tri mesece zdravil v tajni kliniki v Leningradu. Agent je povzročil trajno škodo, z učinki, kot so "kronična šibkost v rokah, toksični hepatitis, ki je povzročil cirozo jeter, epilepsija, periode hude depresije in nezmožnost brati ali se koncentrirati,biti kot popoln invalid nezmožen delati." Nikoli se ni opomogel, zdravje se mu je slabšalo pet let dolgo, vse do smrti julija 1992.[66]

Vojska ZDA je financirala študije uporabe galantamina skupaj z atropinom pri zdravljenju številnih živčnih dejavnikov, med drugimi somana in agentov Novičok. Odkrili so nepričakovano sinergijo med galantaminom (odmerjenim pet ur pred do trideset minut po izpostavitvi) in atropinom v odmerku 6 mg / kg ali več. Povečanje odmerka galantamina od 5 na 8 mg / kg je zmanjšalo odmerek atropina, ki je bil potreben za zaščito poskusnih živali pred strupenostjo somana v odmerkih 50 % nad LD50 (letalni odmerek pri polovici živalih, ki so jih preučevali).[31] Za obstojnost Novičoka in binarnih predhodnih sestavin v okolju obstajajo različne trditve. Eno od mnenj je, da običajne vremenske razmere na obstojnost ne vplivajo in da se te snovi ne razkrojijo tako hitro kot drugi organofosfati. Mirzajanov pa trdi, da se Novičok razgradi v štirih mesecih.[67][68]

UporabaUredi

Zastrupitev Ivana Kivelidija in Zare IsmailoveUredi

 
Predpostavljena formula agenta Novičok iz forenzične analize ob primeru Kivelidi[69]

S predhodnikom snovi Novičok, snov-33 (pogosto imenovana enostavno "Novičok")[70] naj bi leta 1995 zastrupili ruskega bančnika Ivana Kivelidija, predstojnika ruske okrogle mize podjetnikov, ki je bil v tesnih stikih s tedanjim ruskim premierom Viktorjem Černomirdinom,[71] in Zaro Ismailovo, njegovo tajnico.[72][73][74][75][76] Z rusko opozicijo povezana zgodovinarja Jurij Felšinski in Vladimir Pribilovski sta izrazila mnenje, da je umor "en od prvih v seriji zastrupitev, ki so jih organizirale ruske varnostne službe". Rusko ministrstvo za notranje zadeve je analiziralo vsebino in napovedalo, da gre za "živčni agent, ki temelji na fosforju"[77],"s formulo, ki je "strogo zaščite".[77] Po Nesterovu, direktorju Šikanija, ni nobenega "primera, da bi se strup te vrste prodajal nezakonito", in pri tem dodal, da strup "uporabljajo profesionalni vohuni".[77]

Vladimirja Kutsišvilija, nekdanjega poslovnega partnerja bančnika, so kasneje obsodili zaradi umorov[72] Kot pravi The Independent "... je v zaprtem sojenju bilo ugotovljeno, da je njegov poslovni partner snov dobil od posrednikih, katerih delodajalec je bil Državni raziskovalni inštitut za organsko kemijo in tehnologijo (ru) (GosNIIOKhT),[78] ki je sodeloval pri razvoju Novičoka. Kutsišvili je vztrajal, da je nedolžen in je med sodno obravnavo ostal na prostosti in potem zapustil državo. Aretirali so ga šele leta 2006, ko se je vrnil v Rusijo, misleč, da je po desetih letih sodni spis zaprt.[77] Felštinski in Pribilovski trdita, da je bil Kutsišvili žrtveno jagnje za ruske varnostne službe, ki so imele dostop do kemičnega agenta in ga uporabile za umor, ki gaje ukazal višji ruski državni uradnik.[77]

Leonid Rink, uslužbenec podjetja GosNIIOKhT, je kmalu po zastrupitvi Kivelidija in Izmailove bil obsojen na enoletno pogojno kazen za prodajo agentov Novičok neimenovanim kupcem "čečenske narodnosti".[79][80]

Zastrupitev Sergeja in Julije SkripalUredi

12. marca 2018 je vlada Združenega kraljestva obvestila javnost, da je v angleškem mestu Salisbury 4. marca 2018 bojni strup Novičok bil uporabljen v poskusu umora bivšega uslužbenca GRU Sergeja Skripala in njegove hčerke Julije.[81] Britanska premierka Theresa May je v britanskem parlamentu dala naslednjo izjavo: "Ali gre za neposredno akcijo ruske države proti naši državi, ali pa je ruska vlada izgubila nadzor nad svojim potencialno katastrofalno škodljivim živčnim agentom in dopustila, da pride v roke drugim.""[81] 14. marca 2018 je Združeno kraljestvo odslovilo 23 ruskih diplomatov, potem ko se ruska vlada ni strinjala z zahtevo Združenega kraljestva, da do 13. marca 2018 opolnoči pojasni uporabo snovi.[82] Po napadu so preverili 21 članov službe za ukrepe ob izrednih dogodkih in javnosti glede možne izpostavljenosti, od njih so bili trije hospitalizirani. Po 12. marcu je bil en policist zadržan na zdravljenju.[81] Petsto ljudem javnosti so svetovali, da dekontaminirajo svojo lastnino, da ne bi prišlo do morebitne dolgoročne izpostavljenosti, in 180 vojakov in 18 vozil je pomagalo pri dekontaminaciji v Salisburyju in okoli mesta. Do 38 oseb v Salisburyju je bilo prizadetih, pri tem se ne ve, kako resno.[83] Med svojim nastopom pred Varnostnim svetom ZN je ruski odposlanec pri Združenih narodih Vasilij Nebenzia zanikal britanske obtožbe, da je Rusija kdaj izdelala ali raziskala tovrstne strupe, in zatrdil: "Znanstvenih raziskav ali razvoja pod naslovom Novičok ni bilo."[13]

Daniel Gerstein, nekdanji višji uradnik ministrstva za varnost domovine ZDA, je dejal, da so v Združenem kraljestvu mogoče že uporabili živčne strupe Novičok za napade na cilje Kremlja, vendar napadov niso odkrili: "Popolnoma verjetno je, da smo nekoga videli shirati, ne da bi vedeli, kaj je vzrok. V tem primeru vemo za vzrok, potem ko smo ju našli, oba neodzivna, na klopi v parku. Ko bi odmerek bil višji, bi lahko umrla, in lahko bi bilo misliti, da gre za naravno smrt."

20. marca 2018 je generalni direktor Organizacije za prepoved kemičnega orožja Ahmet Üzümcü (OPCW) dejal, da so za dokončno analizo vzorcev, vzetih ob zastrupitvi Skripalov, potrebni "dodatna dva ali trije tedni".[84]

3. aprila 2018 je Laboratorij za obrambno znanost in tehnologijo sporočil, da je "povsem prepričan", da gre za Novičok, čeprav še vedno niso vedeli "natančnega vira" snovi. Strokovnjaki so dejali, da njihove ugotovitve ne zanikajo sklepov vlade Združenega kraljestva: "Te informacije smo posredovali vladi, ki je nato uporabila številne druge vire za svoje zaključke."[85]

12. aprila 2018 je OPCW objavil, da se rezultati njihovih preiskav skladajo s sklepi Združenega kraljestva o identiteti uporabljene kemikalije.[86]

Zastrupitev Charlieja Rowleya and Dawn SturgessUredi

30 junija 2018 so našli Charlieja Rowleya in Dawn Sturgess nezavestna v hiši, v mestu Amesbury, Wiltshire, okoli dvanajst kilometrov daleč od mesta, kjer je v Salisburyju priško do zastrupitve.[87] 4.julija 2018 se policija izjavila, da sta se žrtvi zastrupili z istim živčnim strupom kot nekdanji ruski vohun Sergej Skripal.[88]

Dawn Sturgess je 8.julija 2018 umrla za posledicami zastrupnjenja.[89] Rowley se je zbudil iz nezavesti in okreval v bolnišnici. [90] He told his brother Matthew the nerve agent had been in a small perfume or aftershave bottle, which they had found in a park about nine days before spraying themselves with it. The police later closed and fingertip-searched Queen Elizabeth Gardens in Salisbury Bratu Matthew je povedal, da je živčni agent bil v steklenički za parfem ali tekočino po britju, ki sta jo našla v parku približno devet dni, preden sta se z njo napršila. Policija je kasneje zaprla in preiskala Vrt Kraljice Elizabeth v Salisburyju.[91]

SkliciUredi

PripombeUredi

  1. Jonathon B. Tucker Jonathon B. Tucker piše, da je soglasje za začetek raziskav kemičnega orožja "četrte generacije" dal Centralni komite komunistične partije in sovjetski svet ministrov maja 1971.Vil Mirzayanov, Rus znanstvenik, ki je Zahod prvič opozoril na obstoj agentov Novichoka, navaja, da je bilo testiranje Novichoka-7 uspešno zaključeno leta 1993 - po podpisu Konvencije o kemičnem orožju, vendar pa preden je Rusija pogodbo ratificirala.[2][3]
  2. Mirzayanov had made a similar disclosure a year earlier in the 10 October 1991 issue of the Moscow newspaper, Kuranty.[22]
  3. "Govor Mirzajanova o binarnem orožju je bil samo kot verbalni konstrukt, argument ex adverso, in edinole MCC [ruski vojaški kemijski kompleks] bi to naravno predpostavko lahko potrdil ali ovrgel. S tem, da je vpleteö V. S. Mirzayanova v preiskavo, je MCC navedeno hipotezo spremenil v dokazano dejstvo."[25]

NavedbeUredi

  1. Oxford Russian Dictionary (3 izd.). Oxford University Press. 2000. str. 265. 
  2. Tucker 2006, str. 231
  3. Mirzayanov, Vil (1995), "Dismantling the Soviet/Russian Chemical Weapons Complex: An Insider's View", Global Proliferation of Weapons of Mass Destruction: Hearings Before the Permanent Subcommittee on Investigations of the Committee on Governmental Affairs, 104th Cong., str. 393–405 
  4. [[#CITEREF|]]
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 [[#CITEREF|]]
  6. [[#CITEREF|]]
  7. [[#CITEREF|]]
  8. [[#CITEREF|]]
  9. [[#CITEREF|]]
  10. Benjamin Kentish (12 April 2018). "Poison used on Sergei and Yulia Skripal in Salisbury attack was novichok nerve agent, confirms chemical weapons watchdog". 
  11. "Wiltshire pair poisoned by Novichok nerve agent". BBC News (angleščina). 2018-07-04. Pridobljeno dne 2018-07-04. 
  12. "Novichok: Murder inquiry after Dawn Sturgess dies". 
  13. 13,0 13,1 Borger, Julian (15 March 2018). "UK spy poisoning: Russia tells UN it did not make nerve agent used in attack". The Guardian. Pridobljeno dne 15 March 2018. 
  14. Salem & Katz 2014, str. 498–499
  15. Kendall et al. 2008, str. 136
  16. "Novichok agent". ScienceDirect. Pridobljeno dne 18 March 2018. 
  17. Wise, David (2000). Cassidy's Run: The Secret Spy War Over Nerve Gas. Random House. Laična razlagaRussian Spies, Poison Gas, The Fbi--an Intriguing Mix (May 31, 2000). 
  18. Flynn, Michael; Garthoff, Raymond L. (2000). "Playing with Fire". Bulletin of the Atomic Scientists 56 (5): 35–40. doi:10.1080/00963402.2000.11456992. 
  19. Knip, Karel (March 21, 2018). "'Unknown' newcomer novichok was long known". nrc.nl. Pridobljeno dne March 22, 2018. 
  20. Darling & Noste 2016
  21. Fyodorov, Lev; Mirzayanov, Vil (20 September 1992). "A Poison Policy". Moscow News (39). 
  22. "News Chronology: August through November 1992" (PDF), Chemical Weapons Convention Bulletin (18), December 1992, str. 14, pridobljeno dne 18 March 2018 
  23. 23,0 23,1 Birstein 2004, str. 110
  24. 24,0 24,1 "Chemical Weapons Disarmament in Russia: Problems and Prospects; Dismantling the Soviet/Russian Chemical Weapons Complex: An Insider's View". Henry L. Stimson Center, Washington, D.C. 13 October 1995. 
  25. Fedorov, Lev (27 July 1994), Chemical Weapons in Russia: History, Ecology, Politics, pridobljeno dne 13 March 2018 
  26. 26,0 26,1 Hoffman, David (16 August 1998). "Wastes of War: Soviets Reportedly Built Weapon Despite Pact". The Washington Post. Pridobljeno dne 20 July 2007. 
  27. Waller, J. Michael (13 February 1997). "The Chemical Weapons Coverup". The Wall Street Journal. Pridobljeno dne 14 March 2018. 
  28. "WashingtonPost.com: Cold War Report". The Washington Post. 
  29. Svetlana Reiter; Natalia Gevorkyan (20 March 2018). "The scientist who developed "Novichok": "Doses ranged from 20 grams to several kilos"". thebell.io. Predloga:Unreliable source?
  30. Sabine Siebold, Andrea Shalal (16 May 2018). "West's knowledge of Novichok came from sample secured in 1990s: report". Reuters. Pridobljeno dne 24 May 2018. 
  31. 31,0 31,1 "Method of Treating Organophosphorous Poisoning". United States Patent and Trademark Office. 22 January 2009. Patent Application 20090023706. Pridobljeno dne 10 April 2018. 
  32. Cockburn H. (20 March 2018). "Soviet-era scientists contradict Moscow's claims Russia never made Novichok nerve agent". The Independent. 
  33. "Boris Johnson compares Russian World Cup to Hitler's 1936 Olympics". stuff.co.nz. 22 March 2018. 
  34. "Nerve agent was used in 1995 murder, claims former Soviet scientist". 
  35. "Secret trial shows risks of nerve agent theft in post-Soviet chaos: experts". Reuters. 
  36. 36,0 36,1 36,2 36,3 Croddy, Wirtz & Larsen 2001, str. 201–202
  37. 37,0 37,1 Miller, Judith (25 May 1999). "U.S. and Uzbeks Agree on Chemical Arms Plant Cleanup". The New York Times. Pridobljeno dne 13 March 2018. 
  38. 38,0 38,1 38,2 38,3 Hidalgo, Louise (9 August 1999). "US dismantles chemical weapons". BBC News. Pridobljeno dne 20 July 2007. 
  39. "Kazakhstan – Chemical". Nuclear Threat Initiative. April 2015. Pridobljeno dne 14 March 2018. 
  40. Bozheyeva, Gulbarshyn (Summer 2000). The Pavlodar Chemical Weapons Plant in Kazakhstan: History and Legacy (Poročilo). The Nonproliferation Review. https://www.nonproliferation.org/wp-content/uploads/npr/72bozh.pdf. Pridobljeno 14 March 2018. 
  41. Hogan, Beatrice (19 August 1999). "Uzbekistan: U.S. Begins Survey Of Chemical Weapons Plant". Radio Free Europe/Radio Liberty. Pridobljeno dne 14 March 2018. 
  42. Wolf, John S. (19 March 2003). "Hearing, First Session". Committee on Foreign Relations. United States Senate. Pridobljeno dne 13 March 2018. Hon. John S. Wolf, Assistant Secretary of State for Nonproliferation: ... DOD completed a project to dismantle the former Soviet CW research facility at Nukus, Uzbekistan in FY 2002. 
  43. MacAskill, Ewen (14 March 2018). "Novichok: nerve agent produced at only one site in Russia, says expert". The Guardian. Pridobljeno dne 15 March 2018. 
  44. Wise 2000, str. 273
  45. "'Новичок'—это слишком для одного Скрипаля". Novaya Gazeta. 
  46. "Germany obtained sample of Novichok in the 1990s, reports suggest". Irish Independent. 18 May 2018.
  47. "West's knowledge of Novichok came from sample secured in 1990s: report". Reuters. 18 May 2018.
  48. Hoenig 2007, str. 79–80
  49. Mirzayanov 2008, str. 142–145, 179–180
  50. Ellison 2008, str. 37–42
  51. Gupta 2015, str. 339–340
  52. Konopski L., Historia broni chemicznej, Warszawa: Bellona, 2009, ISBN 978-83-11-11643-6
  53. Balali-Mood M, Abdollahim M. (Eds.), Basic and Clinical Toxicology of Organophosphorus Compounds, Springer 2014. ISBN 9781447156253
  54. 54,0 54,1 54,2 Peplow, Mark (19 March 2018), "Nerve agent attack on spy used 'Novichok' poison", Chemical & Engineering News 96 (12), str. 3, pridobljeno dne 16 March 2018 
  55. Halámek E, Kobliha Z. POTENCIÁLNÍ BOJOVÉ CHEMICKÉ LÁTKY. Chemicke Listy 2011; 105(5):323–333
  56. Vásárhelyi, Györgyi; Földi, László (2007). "History of Russia's chemical weapons" (PDF). AARMS 6 (1): 135–146. 
  57. Sokolov VB, Martynov IV. Effect of Alkyl Substituents in Phosphorylated Oximes. Zhurnal Obshchei Khimii. 1987; 57(12):2720–2723.
  58. "Spy poisoning: Putin most likely behind attack – Johnson", BBC News, 16 March 2018, pridobljeno dne 16 March 2018 
  59. Peplow, Mark (19 March 2018). "Nerve agent attack on spy used 'Novichok' poison". Chemical & Engineering News (American Chemical Society) 96 (12): 3. Pridobljeno dne 28 March 2018. 
  60. Emil Halámek and Zbynek Kobliha (May 2011). "Potential Chemical Warfare Agents". Chemicke Listy. 
  61. Stone, R. (19 March 2018). "U.K. attack shines spotlight on deadly nerve agent developed by Soviet scientists". Science (AAAS). doi:10.1126/science.aat6324. Pridobljeno dne 28 March 2018. 
  62. "This is how two people could have been poisoned with novichok again". The Independent (angleščina). Pridobljeno dne 2018-07-06. 
  63. Hay, Prof Alastair (2018-07-11). "How long Novichok could remain a danger for". BBC News (angleščina). Pridobljeno dne 2018-07-11. 
  64. 64,0 64,1 Meridian Medical Technologies, Inc. (30 September 2009). "Label: DuoDote – atropine and pralidoxime chloride". Bethesda, MD: National Institutes of Health. Pridobljeno dne 9 April 2016. 
  65. Stewart, Charles Edward (2006). Weapons of Mass Casualties and Terrorism Response Handbook. Jones & Bartlett Learning. ISBN 9780763724252. 
  66. Tucker 2006, str. 273
  67. Nick Allen Helena Horton (5 July 2018). "Novichok in Salisbury: The public thought it was safe ... so how could this happen four months later?". Daily Telegraph. Pridobljeno dne 5 July 2018. 
  68. "Amesbury Novichok poisoning: Couple exposed to nerve agent". BBC News. 5 July 2018. Pridobljeno dne 5 July 2018. 
  69. Shleynov, Roman (23 March 2018). "«Новичок» уже убивал" ['Novichok' has already killed]. Novaya Gazeta (ruščina) (30). Pridobljeno dne 24 March 2018. 
  70. "Secret trial shows risks of nerve agent theft in post-Soviet chaos:...". 20 March 2018 – via Reuters. 
  71. "Murders panic Russian business elite". The Independent. 8 August 1995.
  72. 72,0 72,1 Strokan, Sergey; Yusin, Maksim; Safronov, Ivan; Korostikov, Mikhail; Inyutin, Vsevolod (13 March 2018). "И яд следовал за ним" [And the poison followed him]. Kommersant (ruščina) (41). str. 1. Pridobljeno dne 13 March 2018. 
  73. Stanley, Alessandra (9 August 1995). "To the Business Risks in Russia, Add Poisoning". The New York Times. Pridobljeno dne 13 March 2018. 
  74. McGregor 2011, str. 166
  75. "Theresa May accuses Russia of involvement in Skripal's poisoning, as Russian-made prohibited substance discovered". Crime Russia. 13 March 2018. Pridobljeno dne 13 March 2018. 
  76. Stewart, Will. "Were these the first victims of nerve agent Novichok? Russian banker and secretary 'assassinated' in mysterious circumstances 20 years ago". Daily Mirror. Pridobljeno dne 13 March 2018. Predloga:Unreliable source?
  77. 77,0 77,1 77,2 77,3 77,4 Felshtinsky & Pribylovsky 2009, str. 453–457
  78. "Secret trial shows risks of nerve agent theft in post-Soviet chaos - experts". Thomson Reuters Foundation. 20 March 2018. 
  79. "Why is the UK accusing Russia of launching a nerve agent attack on Sergei Skripal in Salisbury, and what is the evidence?". The Independent. 16 March 2018.
  80. ""Novichok" has been already used for killing ("Новичок" уже убивал)". Novaya Gazeta. 
  81. 81,0 81,1 81,2 "Russian spy: Highly likely Moscow behind attack, says Theresa May". BBC News. 12 March 2018. Pridobljeno dne 12 March 2018. 
  82. "Russian spy: UK to expel 23 Russian diplomats". BBC News. 14 March 2018. Pridobljeno dne 14 March 2018. 
  83. Moran, Terry; Vlasto, Chris; Meek, James (March 18, 2018). "Russian ex-spy's poisoning in UK believed from nerve agent in car vents; at least 38 others sickened: Sources". ABCNews.com. Pridobljeno dne March 22, 2018. The intelligence officials told ABC News up to 38 individuals in Salisbury have been identified as having been affected by the nerve agent but the full impact is still being assessed and more victims sickened by the agent are expected to be identified 
  84. "Two to three weeks to analyse samples from Salisbury attack: OPCW". Agence France-Presse. 20 March 2018.
  85. "Defence experts 'unsure' of source behind novichok spy attack". ITV. April 3, 2018. Pridobljeno dne April 3, 2018. 
  86. "OPCW Issues Report on Technical Assistance Requested by the United Kingdom". www.opcw.org (angleščina). Pridobljeno dne 2018-04-13. 
  87. "Amesbury: Two collapse near Russian spy poisoning site". www.bbc.com (angleščina). Pridobljeno dne 2018-07-04. 
  88. "Pair 'poisoned by nerve agent'". www.bbc.com (angleščina). Pridobljeno dne 2018-07-04. 
  89. "UPDATE: Woman dies following exposure to nerve agent in Amesbury". Metropolitan Police (angleščina). Pridobljeno dne 2018-07-08. 
  90. "Amesbury novichok victim's brother says nerve agent was 'found in perfume bottle'". Sky News. 17 July 2018. 
  91. Steven Morris (18 July 2018). "Novichok poisonings: police search Salisbury park visited by couple". The Guardian. 

BibliografijaUredi

Dodatno čtivoUredi

Zunanje povezaveUredi