Ningšja
Ningšja (pinjin: Ningxia, kitajsko: 宁夏, izgovorjava v mandarinščini: [nǐŋ.ɕjâ]), uradno Avtonomna pokrajina Ningšja ljudstva Hui (ARNH), je kopenska avtonomna pokrajina v severozahodni Ljudski republiki Kitajski. Kot nekdanja provinca je bila Ningšja leta 1954 vključena v provinco Gansu, vendar je bila od nje leta 1958 ločena in bila nato ponovno ustanovljena kot avtonomna pokrajina za ljudstvo Hui, eno od 56 uradno priznanih narodnosti Kitajske. Dvajset odstotkov kitajskega prebivalstva Hui živi v Ningšji.[5]
Ningšja 宁夏回族自治区 | |
---|---|
v transkripcije | |
• kitajščini | 宁夏回族自治区 (Níngxià Huízú Zìzhìqū) |
• okrajšava | NX / 宁 (pinjin: Níng) |
Pogled na Rumeno reko, ki potuje mimo okrožja Šapotov | |
Zemljevid, ki prikazuje lokacijo Avtonomne pokrajine Ningšja | |
38°28′0″N 106°16′14″E / 38.46667°N 106.27056°E | |
Država | Ljudska republika Kitajska |
Poimenovano po | 宁 níng—tranquil 夏 xià—Zahodni Šja "Mirni Šja" |
Glavno mesto (in največje mesto) | Jinčuan |
Enote | 5 prefektur, 21 okrajev, 219 mestnih okrožij |
Upravljanje | |
• Vrsta | Avtonomna pokrajina |
• Telo | Ljudski kongres avtonomne pokrajine Ningšja |
• Sekretar KKP | Čen Run'er (pinjin: Chen Run'er) |
• Predsednik kongresa | Čen Run'er (pinjin: Čen Run'er) |
• Predsednica vlade | Šjan Hui (pinjin: Xian Hui) |
• Predsednik KLPPK-ja | Cui Bo |
Površina | |
• Skupno | 66.399,73 km2 |
Rang | 27. |
Najvišja | 3.556 m |
Prebivalstvo (2020)[2] | |
• Skupno | 7.202.654 |
• Rang | 29. |
• Gostota | 110 preb./km2 |
• Rang gostote | 25. |
Demografija | |
• Etnična sestava | Han: 62 % Hui: 38 % |
• Jeziki in narečja | Lanjin mandarinščina, Džongjuan mandarinščina |
Koda ISO 3166 | CN-NX |
BDP (2020) | CNY 392 milijard USD 56,84 milijard (29.)[3] |
- na prebivalca | CNY 54.432 USD 7889 (21.) |
• rast | 3,9% |
HDI (2018) | 0,745[4] (visok) (22.) |
Spletna stran | www |
Ningšjo omejuje Šaanši na vzhodu, Gansu na jugu in zahodu ter avtonomna pokrajina Notranja Mongolija na severu. Ima površino približno 66.400 kvadratnih kilometrov.[1] Ta redko poseljena, večinoma puščavska regija delno leži na Veliki puhlični planoti in v prostrani ravnici Rumene reke, ob njeni severovzhodni meji pa leži del kitajskega zidu. V več kot 2000 letih je bil od dinastije Čin zgrajen obsežen sistem kanalov (skupna dolžina približno 1397 kilometrov[6]). Obsežni projekti pridobivanja obdelovalne zemlje in namakanja so omogočili večjo pridelavo pridelkov.
Ningšja je bila jedro Zahodnega Šja v 11.-13. Stoletju, ki so ga ustanovili Tanguti; ime "Miroljubni Šja" izhaja iz mongolskega osvajanja države.[7] Tanguti so dosegli pomembne dosežke v literaturi, umetnosti, glasbi in arhitekturi, zlasti z izumom tangutske pisave. Dolgo eno najrevnejših območij v državi, je od osemdesetih let 20. stoletja majhna vinarska industrija, postala ena izmed gospodarsko najpomembnejših panog province. Pred prihodom vinogradništva se je 6,8 milijona prebivalcev Ningšje, od tega 36 odstotkov muslimanov iz etnične skupine Hui, v veliki meri opiralo na pašo živali, samooskrbno kmetijstvo in gojenje volčjih jagod, ki se uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini. V provinci je bilo v letu 2017 skoraj 40.000 hektarjev vinskega grozdja, iz katerih je bilo proizvedenih 120 milijonov steklenic vina - četrtina celotne proizvodnje v državi.[8]
Sklici
urediNavedbe
uredi- ↑ 1,0 1,1 »Administrative Divisions (2013)«. Ningxia Statistical Yearbook 2014 (v angleščini). Statistical Bureau of Ningxia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 19. decembra 2015.
- ↑ »Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3)« (v angleščini). National Bureau of Statistics of China. 11. maj 2021. Pridobljeno 11. maja 2021.
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) - ↑ GDP-2020 is a preliminary data »Home - Regional - Quarterly by Province« (tiskovna objava) (v angleščini). China NBS. 1. marec 2021. Pridobljeno 23. marca 2021.
- ↑ United Nations Development Programme; China Institute for Development Planning at Tsinghua University; State Information Center (2019). China National Human Development Report Special Edition—In Pursuit of a More Sustainable Future for All: China’s Historic Transformation over Four Decades of Human Development (PDF) (poročilo) (v angleščini). Beijing: China Translation Publishing House. ISBN 978-7-5001-6138-7.
- ↑ »By Choosing Assimilation, China's Hui Have Become One of the World's Most Successful Muslim Minorities«. The Economist (v angleščini). 8. oktober 2016. Pridobljeno 8. oktobra 2016.
- ↑ »Níngxià huízú zìzhìqū zīyuán gàikuàng« 宁夏回族自治区资源概况 [Overview of Resources in Ningxia Hui Autonomous Region]. Zhōngguó wǎng (v kitajščini). 17. december 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. avgusta 2020. Pridobljeno 2. oktobra 2018.
- ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka
<ref>
; sklici, poimenovanibritannica
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči). - ↑ Tobin, Meaghan (12. maj 2019). »Can China Become the Wine World's Next California?«. South China Morning Post (v angleščini).
Viri
uredi- Lin, Hsiao-ting (2011). Modern China's Ethnic Frontiers: A Journey to the West (v angleščini). Abingdon-on-Thames: Routledge.
Zunanje povezave
uredi- Ningxia Provincial Government Arhivirano 15 April 2012 na Wayback Machine.
- Ningxia Agricultural Information Network
- Ningxia Investment Promotion Bureau
- Britnannica Ningxia
- Economic profile for Ningxia at Hong Kong Trade Development Council
- Ningxia Profile - UNESCAP Arhivirano 2014-01-16 na Wayback Machine.
- Ningxia Center for the Environment and Poverty Alleviation Arhivirano 2011-07-05 na Wayback Machine.
- Ningxia Profile - China Economic Information Network
- Ningxia (autonomous region, China) -- Britannica Online Encyclopedia