Wade-Gilesovo prečrkovanje

Wade-Gilesovo prečrkovanje je sistem za zapisovanje kitajščine s črkami latinice. Sistem je bil v uporabi zlasti pred letom 1979, ko ga je začel izpodrivati pinyin. Wade-Gilesovo transkripcijo še zdaj uporabljajo na Tajvanu in v ZDA, kjer jo imenujejo tudi romanizacija.

Sistem je začel razvijati Thomas Francis Wade, ki je bil britanski ambasador na Kitajskem in prvi profesor kitajskega jezika na univerzi v Cambridgeu. Wade je objavil prve kitajske knjige (učbenike) v latinici leta 1867. Sistem transkripcije je pozneje dopolnil drug britanski diplomat na Kitajskem - Herbert Allen Giles.

Posebnosti WG prečrkovanja uredi

Za kitajsko izgovorjavo so zelo pomembni soglasniki s pridihom (ki so v evropskih jezikih redki). V WG transkripciji je pridih označen z apostrofom in tako dobimo pare soglasnikov: p, p', t, t', k, k', ch, ch'. Soglasnike b, d in g uporablja WG transkripcija samo izjemoma - za zapis tistih (redkih) narečij, kjer je razlika med zvenečimi in nezvenečimi soglasniki občutna.

WG prečrkovanje je nekoliko nedosledna pri zapisu mehkih in trdih šumnikov. Mehki in trdi š se v zapisu ločita (mehki: hs, trdi: sh), za č in dž pa to ne velja: Mehki in trdi č se oba pišeta kot ch', mehki in trdi dž pa se oba pišeta kot ch (izgovorjava je mehka, če sledi i ali ü, oziroma trda, če sledi a, e, ih, o ali u).

Pri samoglasnikih velja posebej poudariti polglasniški i, ki se v nekaterih primerih piše kot ih, v drugih primerih pa kot u.

Primerjava s pinyin prečrkovanjem uredi

Spodnja preglednica podaja primerjavo med WG transkripcijo in danes bolj razširjenim pinyinom. Preglednica ne zajema vseh posebnosti posamezne transkripcije.

WG pinyin
a a
ch (mehki) j
ch (trdi) zh
ch' (mehki) q
ch' (trdi) ch
e e
f f
h h
hs x
i i
j r
k g
k' k
l l
m m
n n
o o
p b
p' p
s s
sh sh
t d
t' t
ts z
ts' c
tz z
tz' c
u u
ü ü
w w
y y


Nekaj posebnih primerov podajamo v drugi tabeli (gre zlasti za zloge v katerih nastopa polglasniški i):

WG pinyin
chi ji
ch'i qi
chih zhi
ch'ih chi
chü ju
ch'ü qu
jih ri
shih shi
ssu si
tzu zi
tz'u ci

Tone oziroma akcente se v WG transkripciji po navadi označuje s številkami 1, 2, 3, in 4.

WG pinyin
ma1
ma²
ma³
ma4

Glej tudi uredi