Neptunov vodnjak, Polhov Gradec

Neptunov vodnjak je vodnjak v neposredni bližini Polhograjske graščine v občini Dobrova-Polhov Gradec. Postavljen je bil v zadnji četrtini 17. stoletja po naročilu Marka Antona I. Kunstla. Gre za renesančni vodnjak, ki zaradi svoje oblike predstavlja na našem ozemlju unikaten spomenik.[2] Leta 1999 je bil skupaj z graščino in grajskim parkom razglašen za spomenik državnega pomena.[3]

Polhov Gradec - Neptunov vodnjak
Neptunov vodnjak. V ozadju grajski park.
Neptunov vodnjak. V ozadju grajski park.
Neptunov vodnjak, Polhov Gradec se nahaja v Slovenija
Neptunov vodnjak, Polhov Gradec
LegaPolhov Gradec
Občina Dobrova - Polhov Gradec
Koordinati46°4′5.44″N 14°18′49.93″E / 46.0681778°N 14.3138694°E / 46.0681778; 14.3138694Koordinati: 46°4′5.44″N 14°18′49.93″E / 46.0681778°N 14.3138694°E / 46.0681778; 14.3138694
Zgrajeno17. stoletje
Kiparneznan
RKD št.554 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP6. oktober 1999

Opis uredi

Vodnjak ima kvadratno tlorisno zasnovo. Korito je poglobljeno v zemljo, na zgornjem robu pa ga obdaja dober meter visok kamniti obod, ki ga na vsaki stranici štirje pilastri razdelijo na tri enako velika polja. Osrednje polje na vzhodni strani nosi na zunanji strani vklesan grb, na notranji pa vklesano letnico 1696.[4] Iz ojačenih vogalnih pilastrov se dvigajo štirje trebušasti stebri z bogato rastlinsko ornamentiko. Na vrhu njihovih kapitelov stojijo štiri s tančico ovite nimfe v razgibanih kompozicijah, ki se nagibajo proti osrednjemu delu vodnjaka. Tega zaznamuje steber z rastlinskim okrasjem in skulpturo Neptuna na vrhu kapitela. Ornamentalno stilizirano rastlinje se preplete v dve groteskni človeški maski. V njih sta odprtini z bronastima ustnikoma, ki se zaključita z zmajevo glavico. Obe cevi podpirata umetno kovana nosilca s spiralastim okrasjem. Bradata figura Neptuna stoji v kontrapostu in je delno zakriti z draperijo. Z desnico si pridržuje trizob, okrog nog pa se mu ovija riba.

Avtorstvo uredi

Avtor vodnjaka ni znan. Glede na izražene severnoitalijanske vzore sklepamo, da je prihajal iz Italije. Tudi primerjalnega gradiva je znanega malo, se je pa avtor na simbolni ravni zgledoval po Berninijevem Vodnjaku štirih rek (italijansko Fontana dei Quattro Fiumi). Zaradi slogovnih sorodnosti z zlatimi oltarji uvrščamo avtorja vodnjaka med mojstre sakralne plastike.[5]

Grb na zunanji strani vodnjaka.

Naročnik uredi

Marko Anton Kunstel Baumgarten pl. Billichgrätz je vodnjak naročil v okviru obnove grajskega parka in graščine, ki ju je kupil leta 1658. 1684 je Marka Antona I. cesar Leopold I. imenoval za dednega barona. Kot tak je opustil svoj stari priimek in prevzel grb izumrle veje polhograjskih gospodov, ki se pojavi tudi na plošči vodnjaka.[6]

Letnica na sprednji strani vodnjaka.

Čas nastanka uredi

Obstajajo tri možnosti datacije spomenika: pred letom 1678, ko se vodnjak pojavi na Valvasorjevi veduti, med letoma 1678 in 1688, če bi bile Valvasorjeve skice narejene že po končni postavitvi, in leto 1696, ki je vklesano na ploščo.[7]

Figura Neptuna s trizobom in ribo ob nogah.

Vsebina uredi

Ikonografija vodnjaka je tesno povezana z morskimi božanstvi. V središču je Neptun, ki ga prepoznamo po trizobu. Riba ob njegovih nogah bi lahko prikazovala delfina, ki je prav tako atribut boga morja. Poleg njega se z morjem povezujeta maski na osrednjem stebru, ki predstavljata obraz Neptunovega sina Tritona. Morsko bitje ob Neptunovih nogah lahko razumemo kot personifikacijo Nereja, nimfe pa kot morske nimfe oz. Nereide.[8]

Konservatorski in restavratorski posegi uredi

Prvi znani poseg se je zgodil pod okriljem Centralne komisije z Dunaja, in sicer med letoma 1908 in 1913.[9] Stanje vodnjaka je bilo po drugi svetovni vojni slabo. Obodne plošče so bile razmaknjene, vogalni stebri so se nagibali, nekatere nimfe so izgubile cementne plombe, ena od njih pa se je razbila. Zato je med julijem in novembrom 1952 prišlo do novega posega. Arhitekturni deli vodnjaka so bili obnovljeni, kipi pa restavrirani oz. v primeru razbite nimfe zamenjani s kopijo.[10] Leta 1987 je bil vodnjak ponovno restavriran in delno rekonstruiran.[11] V obdobju 2000–2008 so posegi potekali na vseh delih vodnjaka. Na novo so bile narejene plošče oboda, izdelane so bile nove kopije skulptur. Uradno poročilo o teh posegih ni bilo objavljeno.[12]

Največji krivec za nenehne poškodbe na vodnjaku je prometna cesta tik ob spomeniku. Težavo predstavljajo tresljaji na vozišču, ki povzročajo razpoke v kamnu, in pa posipanje cestišča s soljo, ki kamen še dodatno poškoduje.

Sklici uredi

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 554«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. SUHADOLC 2010.
  3. »Odlok o razglasitvi gradu, vodnjaka in parka Polhov Gradec za kulturni spomenik državnega pomena«. 5. oktober 1999. Pridobljeno 13. maja 2022.
  4. KAVČIČ - KAVČIČ 2009, str. 143.
  5. RAMOVŠ – VUGA 2007, str. 35; MUŠINOVIČ 2009, str. 307; HORVAT 2005, str. 119.
  6. Ibid.; https://www.tms.si/stalne-razstave/muzej-poste-in-telekomunikacij/zgodovina-gradu-polhov-gradec/ (12. 4. 2022).
  7. https://www.travel-slovenia.si/slo/location/neptunov-vodnjak-polhov-gradec/[mrtva povezava] (12. 4. 2022).
  8. RAMOVŠ – VUGA 2007, str. 14–15, 32–35; GERM 2006, str. 30.
  9. Rokopisni dopisi, fond C. Kr. Spomeniškega urada, mapa Krain. Billichgratz (Polhov Gradec) Schloßbrunnen.
  10. ZADNIKAR 1952, str. 14.
  11. BENEDIK 1987, str. 371.
  12. KAVČIČ – KAVČIČ 2009, str. 149.

Viri uredi

  • Benedik, Valentin (1987): RC programi in predračuni, Varstvo spomenikov, XXIX, str. 371.
  • Germ, Tine (2006): Simbolika živali, Ljubljana.
  • Horvat, Franci (2005): Sto vodnjakov na Slovenskem, Ljubljana.
  • Kavčič, Jožica/Kavčič, Jože (2009): Iz skrinje Polhograjske graščine, Polhov Gradec.
  • Mušinović, Mina (2009): Neptunov vodnjak. Stičišče med Ljubljano in Polhovim Gradcem, Gospod z rožo. Zbornik Simpozija Rihard Ursini Blagaj v slovenski kulturi, Ljubljana, str. 301–312.
  • Ramovš, Anton/Vuga, Davorin (2007): Graščina Polhov Gradec. Kamnita in kulturna dediščina, Celje.
  • Suhadolc, Urška (2010): Neptunov vodnjak, Problem datiranja, Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, 9-10, Ljubljana, (elektronska izdaja), http://www.suzd.si/bilten/arhiv/bilten-suzd-9-10-2010/318-spomeniko-varstvo/252-urka-suhadolc-neptunov-vodnjak-v-polhovem-gradcu (23. 2. 2022).
  • Zadnikar, Marjan (1951–1952): Vodnjak v Polhovem Gradcu obnovljen, Varstvo spomenikov, IV, Ljubljana, str. 12–15 (elektronska izdaja), https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/upload/files/publications/004_1951-52_varstvo_spomenikov.pdf (13. 4. 2022).
  • Arhiv Republike Slovenije (ARS), Fond C. Kr. Spomeniškega urada, AS 1100, teh. enota 2, mapa Krain. Billichgratz (Polhov Gradec) Schloßbrunnen.