Naravno načrtovanje družine

metoda za nadzor rojstev

Naravno načrtovanje družine (NND) se navezuje na metode načrtovanja družine, ki temeljijo na opazovanju telesnih znakov za določanje plodnih in neplodnih dni menstruacijskega ciklusa, ne da bi posegale v naravno telesno dogajanje. Osnovane so na opazovanju znakov, kot so učinki hormonov na bazalno telesno temperaturo in spremembe sluzi ter položaju materničnega vratu.

Učinkovitost je zelo raznolika, odvisno od uporabljene metode, ustrezne poučitve in skrbnosti pri upoštevanju postopka. Največja študija naravnega načrtovanja družine je bila opravljena na 19.843 ženskah v Kalkuti (Indija) različnih kulturno-družbenih ozadij. Stopnja nepričakovane nosečnosti je znašala ena nosečnost na 500 uporabnic letno. Študija je bila po objavi deležna kritik metodološke pomankljivosti in selektivne in zavajujoče predstavitve izsledkov.[1]

ZgodovinaUredi

Naravna metoda načrtovanja družine je sama po sebi novejšega izvora in izhaja iz 20. stoletja, pred tem pa je bilo naravno načrtovanje družine povezano zlasti z vprašanjem vzdržnosti in tem, ali je v zakonu moralno sprejemljiva.[navedi vir]

Do 20. stoletjaUredi

Že v Prvi Mojzesovi knjigi (Geneza) je obsojeno dejanje, ko Onan izpusti seme na tla, namesto da bi obudil potomstvo umrlega brata, kot mu je naročil oče (1 Mz 38). Po judovskem pojmovanju je v moškem semenu vsebovano življenje, zapravljanje tega pa nesprejemljivo. Kasneje apostol Pavel zakoncem zapiše, da bi sicer želel, da bi vsi ljudje bili kakor on (neporočen), a naj si drug drugemu izpolnita dolžnost, "razen morda za nekaj časa, in sicer sporazumno, da se bosta lahko posvetila molitvi" (1 Kr 7,5).[navedi vir]

V odgovoru manihejcem, ki so ustvarjanje otrok razumeli kot nemoralno, češ da duša ob rojstvu postane ujeta v manjvredno telo, in zaradi tega prakticirali abstinenco, sv. Avguštin njihovo prakso obsoja. Pravi, da imajo zakonsko življenje za zadoščevanje poželenju, ne pa posredovanje novega življenja.[2][3]

Namerni izpust semena zunaj zakonskega dejanja (samozadovoljevanje) sv. Tomaž Akvinski opiše kot nenraven. Ko posredovanja življenja ni mogoče po nesreči, npr. pri nerodovitnosti, dodaja, da zakonsko dejanje ni grešno.[4]

Tridentinski koncil ločitev za določen ali nedoločen čas, v katerem zakonca ne bi bivala skupaj ali si delila postelje, dovoljuje.[5] Danes kanonsko pravo v kontekstu, da se zakonca po fizični ločitvi vrneta v skupno življenje, pozna pod terminom »ločitev od mize in postelje« (ZCP kann. 1151–1155[6]).[navedi vir]

Nenaravnemu načrtovanju družine so nasprotovali tudi protestantje, kot so Martin Luther, Jean Calvin, John Wesley.[7]

Prvi zapisi o uporabi koledarske metode za načrtovanje nosečnosti so se pojavili sredi 19. stoletja.[8] Cerkev jo je 1854 odobrila kot sprejemljivo, če poteka brez umetnih oz. nenaravnih posegov. Kasneje je spovednikom naročila, naj spovedniki pare, za katere bi bilo to dobro, o metodi tudi poučijo.[9]

Od 20. stoletja naprejUredi

V 20. stoletju se je poznavanje ženskega ciklusa in ovulacije z medicinskega vidika močno razvilo, s tem pa so vzniknile tudi nove metode za naravno načrtovanje družine, npr. ritmična in temperaturna. [10]

Obenem je papež Pij X. leta 1930 izdal encikliko Casti connubi, v kateri je poleg že reproduktivnega vidika spolnosti poudaril tudi njen združevalni vidik: spolnost je namenjena tudi odnosu med zakoncema in nobenih moralnih zadržkov ni, ko jo uživata tudi v času, ko do spočetja novega življenja ne more priti, npr. med nosečnostjo in menopavzo.[11]

V drugi polovici 20. stoletja je odkritje povezave med sluzjo materničnega vratu in plodnostjo spodbudilo nastanek ovulacijske metode.[12]

Drugi vatikanski koncil se je vprašanja načrtovanja družine dotaknil v konstituciji Gaudium et spes, kjer pravi:

Zato pravilno pojmovana zakonska ljubezen in celotni iz te izvirajoči način družinskega življenja – ne da bi podcenjevali druge namene zakona – težita za tem, da bi bili zakonci pripravljeni pogumno sodelovati z ljubeznijo Stvarnika in Odrešenika, ki hoče po njih nenehno večati in bogatiti svojo družino.[13]

Odgovore na vprašanja o posredovanju človeškega življenja je sv. Pavel VI. zbral v okrožnici Humanae vitae iz 1968. V njej je zavrnil vsa umetna in druga kontracepcijska sredstva, napovedal njihove posledice ter spodbudil naravne metode načrtovanja družine. Ob tem dodaja:

Ko ohranja zakonsko nravnost v njeni celosti, se Cerkev zaveda, da prispeva k obnovitvi resnično človeške civilizacije. Spodbuja človeka, naj se ne odreče svoji odgovornosti in naj ne postane suženj tehničnih sredstev.[14]

Metode naravnega načrtovanjaUredi

Naravno načrtovanje družine pozna širok spekter metod. Skupna jim je dosledna uporaba, natančno merjenje, samopoznavanje in sodelovanje obeh partnerjev. Izvajajo se lahko ob pomoči mobilnih aplikacij, a ker te pogosto temeljijo na manj zanesljivi koledarski metodi, so priporočljive takšne, ki vključujejo kombinirano opazovanje različnih znakov plodnosti.[15] Najpogostejše metode so:

Ovulacijska metodaUredi

Metoda, znana tudi kot Billingsova metoda, temelji na opazovanju sluzi materničnega vratu, ki se spreminja med celotnim menstrualnim ciklom. Po nekaj dneh menstruacije sluzi ni, nato pa se pojavi »manj plodna« sluz, ki je vizkozna, lepljiva, motno bela ali rumena in med prsti nevlečljiva. Z dvigom nivoja estrogena se količina sluzi poveča. Postane bistra, vlažna, prožna, tanka in nitasta oz. »plodnejša« sluz, ki semenčicam olajša pot v notranjost. [16] Po ovulaciji se sluz ponovno spremeni. Postane gosta in nevlečljiva ter znova se pojavi občutek suhosti, kar označuje obdobje poznih neplodnih dni.[17] Na maternično sluz lahko vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot so zdravila, dojenje, potovanja, sprememba telesne teže, stres in različne bolezni.[18]

 
Menstruacijski ciklus

Temperaturna metodaUredi

Temelji na merjenju jutranje oz. bazalne telesne temperature, ki se ciklično spreminja glede na delovanje jajčnikov. Na podlagi temperaturnih krivulj je možno določiti plodne dneve, saj so raziskave pokazale, da ovulacija nastopi en do dva dni pred zvišanjam bazalne temperature, s čimer se telo pripravi na morebitno spočetje. Zviša se zaradi progesterona, ki ga prične izločati rumeno telesce, in sicer za približno 0,2–0,4 °C, kar traja do naslednjega ciklusa.[17] Meritve je treba opravljati redno z istim termometrom in na istem mestu, sicer pa je slabost metode v dejavnikih, ki vplivajo na spremembo temperature, kot so prehlad, neprespanost ali stres.[19]

Simpto-termalna metodaUredi

Temelji na opazovanju dveh ali več telesnih znakov. Zaradi kombinirane uporabe različnih metod velja med najzanesljivejše.[20] Poleg telesne temperature se spremlja npr. sluz materničnega vratu in spremembe v njeni konsistenci, odprtost in lega materničnega vratu, napetost dojk, instermenstrualna bolečina in krvavitve.[21][22]

Koledarska metodaUredi

Metoda, ki sta jo razvila Knaus in Ogino, sodi med najstarejše. Zahteva spremljanje menstrualnega ciklusa in formule, ki določa začetek in konec plodnega obdobja. Zdravnika sta ugotovila, da se ovulacija zgodi med 12. in 16. dnem pred naslednjo menstruacijo. Ob upoštevanju življenjske dobe semenčic sta izračunala plodno obdobje in določila od 10 do 17 plodnih dni med dvema menstruacijama.[19]

Laktacijska amenoreja (LAM)Uredi

V obdobju dojenja zaradi spremenjenega hormonskega stanja do ovulacije ne pride. Redno in pogosto dojenje za dobo prvih šestih mesecev oz. do menstruacije ščiti pred zanositvijo.[23]

SkliciUredi

  1. Ryder, R E (18 September 1993). "'Natural family planning': effective birth control supported by the Catholic Church". BMJ. 307 (6906): 723–726. doi:10.1136/bmj.307.6906.723. PMC 1678728. PMID 8401097.
  2. Noonan, John T. (1986). Contraception: A History of Its Treatment by the Catholic Theologians and Canonists. str. 120. ISBN 9780674070264.
  3. Saint, Augustine of Hippo (401). "11–12". Of the Good of Marriage. Pridobljeno dne 25 July 2021.
  4. Aquinas, Thomas. "Summa Contra Gentiles: Of God and His Creatures". www.ccel.org. Christian Classics Ethereal Library. Section 1.3.122. Pridobljeno dne 2021-07-25.
  5. "Twenty-Fourth Session of the Council of Trent". EWTN Global Catholic Television Network (angleščina). Canons On The Sacrament Of Matrimony: Canon VIII. Pridobljeno dne 2021-07-25.
  6. Zakonik cerkvenega prava. Ljubljana: Nadškofijski ordinariat Ljubljana. 1983. str. 459–461. COBISS 23915776.
  7. Kippley, John F. (2005). Sex and the Marriage Covenant: A Basis for Morality (angleščina). Ignatius Press. str. 18. ISBN 9780898709735. Martin Luther, John Calvin, and John Wesley were strongly opposed to unnatural birth control, with Luther calling it a form of sodomy, Calvin calling it the murder of future persons, and Wesley saying it could destroy your soul.
  8. Yalom, Marilyn (2001). A History of the Wife (First izd.). New York: HarperCollins. str. 297–8, 307. ISBN 978-0-06-019338-6.
  9. Pivarunas, Mark A (February 18, 2002). "On the Question of Natural Family Planning". cmri.org. Congregatio Mariae Reginae Immaculatae. Pridobljeno dne 2008-04-27.
  10. Singer, Katie (2004). The Garden of Fertility. New York: Avery, a member of Penguin Group (USA). str. 226–7. ISBN 978-1-58333-182-8.
  11. Pope, Pius XI (December 31, 1930). "Casti Connubii". www.vatican.va. Libreria Editrice Vaticana. 59. Pridobljeno dne 2021-07-25.
  12. Billings, John (March 2002). "THE QUEST — leading to the discovery of the Billings Ovulation Method". Bulletin of Ovulation Method Research and Reference Centre of Australia. 29 (1): 18–28. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-02-19. Pridobljeno dne 2007-03-18.
  13. "Gaudium et spes (50)". Koncilski dokumenti. Ljubljana: Nadškofijski ordinariat. 1966–1968. COBISS 1024073520.
  14. Papež, Pavel VI. (2014). Humanae vitae. Ljubljana: Družina. str. 15–20. COBISS 276546816. ISBN 978-961-04-0126-1.
  15. Vovk, Maja (16. 8. 2016). "Naj vas aplikacije o plodnosti ne zavedejo". Iskreni. Pridobljeno dne 9. 8. 2021.
  16. Trent AJ, Clark K. What nurses should know about natural family planning. J Obstet Gynecol Neonatal Nurse 1997; 26(6): 643–648.
  17. 17,0 17,1 Borko E, Žebeljan, I. "Načrtovanje družine in reproduktivno zdravje." V: Borko, E, Tekač, I. (ur.) Ginekologija. 2. izd. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2006: 213–249.
  18. Winder, Kelly (22. 1. 2021). "Cervical Mucus - How To Identify Ovulation and Your Fertile Period". bellybelly.com.au (angleščina). Pridobljeno dne 2. 8. 2021.
  19. 19,0 19,1 Knöpfel, Silvia, Hoffmann, Knut O. K. Kontracepcija: Katera metoda mi ustreza. 1. izd. Ptujska Gora: In obs medicus, 2009: 75–91. ISBN 978-961-6513-26-5 (COBISS)
  20. Frank-Herrmann P, Heil J, Gnoth C, Toledo E, Baur S, Pyper C, Jenetzky E, Strowitzki T, et al. (May 2007). "The effectiveness of a fertility awareness based method to avoid pregnancy in relation to a couple's sexual behaviour during the fertile time: a prospective longitudinal study". Human Reproduction. 22 (5): 1310–9. doi:10.1093/humrep/dem003. PMID 17314078.
  21. Vovk, Maja (26. 7. 2013). "Načrtovanje družine na naraven način". Iskreni.net. Pridobljeno dne 25. 7. 2021.
  22. "Metode naravnega načrtovanja družine - Sensiplan.si". www.sensiplan.si. Pridobljeno dne 2021-07-25.
  23. Rojnik B. "Dojenje kot kontracepcija – kje smo danes". Zdravniški vestnik 2003; 72(2): 195–204.

Zunanje povezaveUredi