Wikipedija

Nadnaravno

S pojmom nadnaravno opisujemo domnevne pojave ali entitete, ki niso podvržene zakonom narave.[1] Ta izraz se pripisuje nefizičnim entitetam, kot so angeli, demoni, bogovi in duhovi . Vključuje tudi sposobnosti, ki jih ta bitja utelešajo ali zagotavljajo, vključno s čarovnijo, telekinezo, levitacijo, predznanjem in zunajčutnim zaznavanjem. Filozofija naturalizma trdi, da so vsi pojavi znanstveno razložljivi in da nič ne obstaja zunaj naravnega sveta, zato se nadnaravne trditve obravnavajo s skepso.[2]

Sveti Peter poskuša hoditi po vodi (1766), slika Françoisa Boucherja

Zgodovina koncepta uredi

Čeprav ima izraz "narava" že od antičnega sveta več različnih pomenov, se je izraz "nadnaravno" pojavil v srednjem veku[3], v antičnem svetu pa ni obstajal.[4] Nadnaravno je prisotno v folklornem in verskem kontekstu[5], lahko pa je prisotno tudi kot razlaga v bolj sekularnih kontekstih, npr. v primerih vraževerja ali prepričanja v paranormalno.[6]

Epistemologija in metafizika uredi

Metafizični razmisleki o obstoju nadnaravnega so kot vaja v filozofiji ali teologiji težavni, ker je treba kakršnokoli odvisnost od njegove antiteze, naravnega, na koncu obrniti ali zavrniti.

Ena od težav je nesoglasje glede opredelitve pojma "naravno" in omejitev naturalizma. Koncepti na področju nadnaravnega so tesno povezani s koncepti v verski duhovnosti in okultizmu ali spiritualizmu.

Izraz "nadnaravno" se pogosto uporablja izmenično z izrazom paranormalno, kot pridevnik za opisovanje sposobnosti, ki presegajo kar je mogoče znotraj meja zakonov fizike.[7]

Pogledi na "nadnaravno" se razlikujejo. Nadnaravno je na primer lahko videti kot nekaj, kar je:

  • nerazločno od narave. S tega vidika se nekateri dogodki odvijajo v skladu z naravnimi zakoni, drugi pa v skladu z ločenim sklopom načel, ki so zunaj znane narave. Na primer, v sholastiki so verjeli, da je Bog sposoben narediti katerikoli čudež, če to ne vodi v logično protislovje. Nekatere religije pa postavljajo imanentna božanstva in nimajo tradicije analogne nadnaravni; nekateri verjamejo, da se vse, kar kdo doživi, zgodi po volji (okazionalizem), v mislih (neoplatonizem) ali kot del (nedualizem) bolj temeljne božje resničnosti (platonizem).
  • napačna človeška lastnost. V tem pogledu imajo vsi dogodki naravne in samo naravne vzroke. To prepričanje predpostavlja, da ljudje pripisujejo nadnaravne lastnosti povsem naravnim dogodkom, kot so strele, mavrice, poplave in izvor življenja.[8][9]

Antropološke študije uredi

Antropološke študije, da ljudje ne smatrajo ali uporabljajo naravnih in nadnaravnih razlag na medsebojno izključujoč ali dihotomen način. Namesto tega je usklajevanje naravnih in nadnaravnih razlag normalno in razširjeno v vseh kulturah.[10] Medkulturne študije kažejo, da naravne in nadnaravne razlage soobstajajo tako pri odraslih kot otrocih in se nanašajo na številne stvari o svetu, kot so bolezen, smrt in izvori.[11] [12] Kontekst in kulturni prispevek igrata pomembno vlogo pri določanju, kdaj in kako posamezniki vključujejo naravne in nadnaravne razlage.[13] Soobstoj naravnih in nadnaravnih razlag pri posameznikih je lahko rezultat dveh različnih kognitivnih področij: ena se ukvarja s fizikalno-mehanskimi odnosi in druga s socialnimi odnosi.[14]

Religija uredi

Božanstvo uredi

Božanstvo je nadnaravno, ki velja za božansko ali sveto.[15]

Angel uredi

Angel je na splošno nadnaravno bitje, ki ga najdemo v različnih religijah in mitologijah.

Prerokba uredi

Prerokba vključuje postopek, v katerem bog predaja sporočilo preroku.

Razodetje uredi

V religiji in teologiji je razodetje razkritje neke oblike resnice ali znanja s komunikacijo z božanstvom ali drugo nadnaravno entiteto ali entitetami.

Reinkarnacija uredi

 
V jainizmu duša potuje v katero koli od štirih stanj obstoja po smrti, odvisno od svojih karm.

Reinkarnacija je filozofski ali verski koncept, po katerem nek vidik živega bitja po vsaki biološki smrti začne novo življenje v drugačnem fizičnem telesu ali obliki.

Karma uredi

Karma je duhovno načelo vzroka in posledice, kadar namen in dejanja posameznika (vzroka) vplivajo na prihodnost tega posameznika (učinek).[16]

Nebesa uredi

Nebesa so pogosto versko, kozmološko ali transcendentno mesto, kjer naj bi bila, od tam izvirajo, ali so tam ustoličena bitja, kot so bogovi, angeli, duhovi, svetniki ali častiti predniki.

Podzemlje uredi

Podzemlje je nadnaravni svet mrtvih v različnih verskih tradicijah, ki se nahaja pod svetom živih.[17]

Duh uredi

 
Theodor von Holst, Bertalda, ki so jo napadli duhovi, c. 1830

Duh je nadnaravno bitje, pogosto, vendar ne izključno nefizična entiteta ; na primer duh, vila ali angel.[18] Pojma človekovega duha in duše se pogosto tudi prekrivata, saj sta oba v nasprotju s telesom ali mu dajeta ontološko prednost, za oba pa v nekaterih religijah velja prepričanje, da preživita telesno smrt.[19] "Duh" ima lahko tudi pomen " duha " kot fizične manifestacije umrle osebe.

Demon uredi

 
Bronasti kipec asiro-babilonskega demonskega kralja Pazuzuja, približno 800-700 pred našim štetjem, Louvre

Demon (iz grškega δαιμόνιον daimónion) je nadnaravno in pogosto zlonamerno bitje, ki prevladuje v religiji, okultizmu, literaturi, fikciji, mitologiji in folklori.

Čarovnija uredi

Magija ali čarovništvo je uporaba ritualov, simbolov, dejanj, kretenj ali jezika z namenom uporabe nadnaravnih sil.[20][21][22][23] Prepričanje in izvajanje čarovništva je prisotno že od najzgodnejših človeških kultur in ima v mnogih kulturah še danes pomembno duhovno, versko in zdravilno vlogo. Izraz magija ima različne pomene in nima splošno sprejete definicije.

Prerokovanje uredi

Vedeževanje (iz latinskega divinare "predvidevati, biti navdihnjen od boga",[24] povezano z divinus, božanski) je vpogled v vprašanje ali situacijo s pomočjo okultnega, standardiziranim postopkom ali ritualom.[25] Tekom zgodovine se je uporabljal v različnih oblikah.

Čarovništvo uredi

 
Čarovnice Hansa Baldunga. Lesorez, 1508

Čarovništvo ali čarovništvo na splošno pomeni vadbo in verovanje v magične spretnosti in sposobnosti, ki jih izvajajo posamezniki ali skupine. Čarovništvo je širok izraz, ki se kulturno in družbeno razlikuje, zato ga je težko natančno opredeliti [26], medkulturne predpostavke o pomenu ali pomenu izraza pa je treba uporabljati previdno.

Čudež uredi

Čudež je dogodek, ki ga ni mogoče razložiti z naravnimi ali znanstvenimi zakoni.[27] Tak dogodek lahko pripišemo nadnaravnemu bitju (božanstvu), čudodelcu, svetniku ali verskemu vodji.

Skepticizem uredi

Skepticizem je dvomljiv odnos ali dvom do enega ali več elementov domnevnega znanja ali prepričanja.[28][29] Pogosto je usmerjen na področja, kot so nadnaravno, morala (moralni skepticizem), religija (skepticizem glede obstoja Boga), ali znanja (skepticizem glede možnosti znanja ali gotovosti).[30] Formalno se skepticizem kot tema pojavlja v kontekstu filozofije, zlasti epistemologije, čeprav se lahko uporablja za katero koli temo, kot so politika, religija in psevdoznanost.

Eden od razlogov, zakaj skeptiki trdijo, da nadnaravno ne more obstajati je, da karkoli »nadnaravnega« ne more biti del naravnega sveta že po definiciji. Čeprav nekateri verniki v nadnaravno vztrajajo, da tega preprosto ni mogoče dokazati z obstoječimi znanstvenimi metodami, skeptiki trdijo, da so takšne metode najboljše orodje, ki so si ga ljudje ustvarili, da bi vedeli, kaj je in česa ni mogoče poznati.[31]

V leposlovju in popularni kulturi uredi

Nadnaravne entitete in moči so pogoste v različnih fantazijskih delih. Primeri vključujejo televizijske oddaje Supernatural in The X-Files, čarovnijo v serijah Harry Potter, Gospodar prstanov in silo v Vojnah zvezd.

Viri uredi

  1. ↑ »Definition of SUPERNATURAL«.
  2. ↑ »Naturalism«. Internet Encyclopedia of Philosophy. University of Tennessee. However, naturalism is not always narrowly scientistic. There are versions of naturalism that repudiate supernaturalism and various types of a priori theorizing without exclusively championing the natural sciences.
  3. ↑ Bartlett, Robert (14. marec 2008). »1. The Boundaries of the Supernatural«. The Natural and the Supernatural in the Middle Ages. Cambridge University Press. str. 1–34. ISBN 978-0521702553.
  4. ↑ »Supernatural« (Online). A Concise Companion to the Jewish Religion. Oxford Reference Online - Oxford University Press. The ancients had no word for the supernatural any more than they had for nature.
  5. ↑ Pasulka, Diana; Kripal, Jeffrey (23. november 2014). »Religion and the Paranormal«. Oxford University Press blog. Oxford University Press.
  6. ↑ Halman, Loek (2010). »8. Atheism And Secularity In The Netherlands«. V Phil Zuckerman (ur.). Atheism and Secularity Vol.2: Gloabal Expressions. Praeger. ISBN 9780313351839. "Thus, despite the fact that they claim to be convinced atheists and the majority deny the existence of a personal god, a rather large minority of the Dutch convinced atheists believe in a supernatural power!" (e.g. telepathy, reincarnation, life after death, and heaven)
  7. ↑ Partridge, Kenneth (2009). The paranormal. ISBN 9780824210922. Pridobljeno 26. julija 2010.
  8. ↑ Zhong Yang Yan Jiu Yuan; Min Tsu Hsüeh Yen Chiu So (1976). Bulletin of the Institute of Ethnology, Academia Sinica, Issues 42–44.
  9. ↑ Ellis, B.J.; Bjorklund, D.F. (2004). Origins of the Social Mind: Evolutionary Psychology and Child Development. Guilford Publications. str. 413. ISBN 9781593851033. LCCN 2004022693.
  10. ↑ Legare, Cristine H.; Visala, Aku (2011). »Between Religion and Science: Integrating Psychological and Philosophical Accounts of Explanatory Coexistence«. Human Development. 54 (3): 169–184. doi:10.1159/000329135.
  11. ↑ Legare, Cristine H.; Evans, E. Margaret; Rosengren, Karl S.; Harris, Paul L. (Maj 2012). »The Coexistence of Natural and Supernatural Explanations Across Cultures and Development: Coexistence of Natural and Supernatural Explanations«. Child Development. 83 (3): 779–793. doi:10.1111/j.1467-8624.2012.01743.x.
  12. ↑ Aizenkot, Dana (11. september 2020). »Meaning-Making to Child Loss: The Coexistence of Natural and Supernatural Explanations of Death«. Journal of Constructivist Psychology: 1–26. doi:10.1080/10720537.2020.1819491.
  13. ↑ Busch, Justin T. A.; Watson-Jones, Rachel E.; Legare, Cristine H. (Marec 2017). »The coexistence of natural and supernatural explanations within and across domains and development«. British Journal of Developmental Psychology. 35 (1): 4–20. doi:10.1111/bjdp.12164.
  14. ↑ Whitehouse, Harvey (2011). »The Coexistence Problem in Psychology, Anthropology, and Evolutionary Theory«. Human Development. 54 (3): 191–199. doi:10.1159/000329149.
  15. ↑ O'Brien, Jodi (2009). Encyclopedia of Gender and Society (v angleščini). Los Angeles: SAGE. str. 191. ISBN 9781412909167. Pridobljeno 28. junija 2017.
  16. ↑ Karma Encyclopædia Britannica (2012)
  17. ↑ »Underworld«. The free dictionary. Pridobljeno 1. julija 2010.
  18. ↑ François 2008, p.187-197.
  19. ↑ OED "spirit 2.a.: The soul of a person, as commended to God, or passing out of the body, in the moment of death."
  20. ↑ Hutton, Ronald (1995). The Pagan Religions of the Ancient British Isles: Their Nature and Legacy (Reprint izd.). Oxford; Cambridge: Blackwell. str. 289–291, 335. ISBN 978-0631189466.
  21. ↑ Tambiah, Stanley Jeyaraja (1991). Magic, Science, Religion, and the Scope of Rationality (Reprint izd.). Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 978-0521376310.
  22. ↑ Hanegraaff, Wouter J. (2006). Dictionary of Gnosis & Western Esotericism (Unabridged izd.). Leiden: Brill. str. 718. ISBN 978-9004152311.
  23. ↑ Mauss, Marcel; Bain, Robert; Pocock, D. F. (2007). A General Theory of Magic (Reprint izd.). London: Routledge. ISBN 978-0415253963.
  24. ↑ »LacusCurtius • Greek and Roman Divination (Smith's Dictionary, 1875)«. uchicago.edu.
  25. ↑ Peek, P.M. African Divination Systems: Ways of Knowing. page 2. Indiana University Press. 1991.
  26. ↑ Witchcraft in the Middle Ages, Jeffrey Russell, p.4-10.
  27. ↑ »Miracle«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. septembra 2016. Pridobljeno 18. julija 2021.
  28. ↑ Popkin, R. H. »The History of Skepticism from Erasmus to Descartes (rev. ed. 1968); C. L. Stough, Greek Skepticism (1969); M. Burnyeat, ed., The Skeptical Tradition (1983); B. Stroud, The Significance of Philosophical Skepticism (1984)«. Encyclopedia2.thefreedictionary.com.
  29. ↑ "Philosophical views are typically classed as skeptical when they involve advancing some degree of doubt regarding claims that are elsewhere taken for granted." utm.edu Arhivirano 2009-01-13 na Wayback Machine.
  30. ↑ Greco, John (2008). The Oxford Handbook of Skepticism (v angleščini). Oxford University Press, US. ISBN 9780195183214.
  31. ↑ Novella, Steven, et al. The Skeptics' Guide to the Universe: How to Know What's Really Real in a World Increasingly Full of Fake. Grand Central Publishing, 2018. pp. 145-146.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nadnaravno&oldid=6190990«