Škofijski dvorec, Ljubljana

Škofijski dvorec v Ljubljani stoji na Ciril-Metodovem trgu št. 4 v Ljubljani, v neposredni bližini ljubljanske stolnice, s katero je stavba povezana z arkadnim hodnikom v nadstropju. V škofijskem dvorcu imajo svoj uradni sedež Nadškofija Ljubljana, Slovenska škofovska konferenca in nadškofijsko podjetje Metropolitana.

Škofijski dvorec
Škofijski dvorec, v ozadju ljubljanska stolnica
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Splošni podatki
Tip	dvorec
Arhitekturni slog	renesansa, z baročnim dvoriščem rokoko (notranjost)
Lokacija	severni rob Ciril Metodovega trga, Ljubljana
Naslov	Ciril-Metodov trg 4, Ljubljana
Koordinati	46°3′4″N 14°30′29″E
Dokončano	1512
Naročnik	Krištof Ravbar
Lastnik	Nadškofija Ljubljana
Tehnični podatki
Št. nadstropij	2
Projektiranje in gradnja
Arhitekt	Avguštin Prygl
Razvijalec	Avguštin Prygl
Ljubljana - Palača Škofija
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremični spomenik lokalnega pomena
Lega	Mestna občina Ljubljana
RKD št.	403 (opis enote)
Razglasitev NSLP	22. februar 1986

Zgodovina

Zgrajen je bil po potresu leta 1511, v katerem je bila uničena Škofijska palača iz leta 1461. Zgraditi ga je dal ljubljanski škof Krištof Ravbar. Vodja del je bil Avguštin Prygl - Tyfernus, tajnik, stavbenik in sodelavec takratnega škofa.

Današnja podoba dvorca je posledica preureditev ob koncu 17. in v 18. stoletju, ko sta nastala baročno arkadno dvorišče in rokokojsko okrasje v notranjosti stavbe. Leta 1733 je bil zgrajen trakt proti Ljubljanici. Ob koncu 18. stoletja je Leopold Hofer prenovil fasado in zahodno dvorišče v kitastem slogu. V rokoko stilu s štukaturami je bila obnovljena velika dvorana v drugem nadstropju.

Po potresu leta 1895 je v neoromanskem slogu preuredil kapelo arhitekt Raimund Jeblinger.

Dvorec je s pokritim arkadnim hodnikom povezan s Stolnico.

V dvorcu so med obiskom Dežele Kranjske prenočili štirje cesarji:

• Leopold I. Avstrijski, leta 1660
• Karel IV. Avstrijski, leta 1728
• Napoleon Bonaparte, leta 1797 (v veži dvorca je spominska plošča)
• Aleksander I. Ruski, leta 1821

V njem je prenočeval tudi papež Janez Pavel II. ob svojem obisku Slovenije.

Viri

• Breda Mihelič (1994). Vodnik po Ljubljani. DZS d.d. COBISS 40765440. ISBN 86341-1195-4.
• Arhitekturni vodnik

Glej tudi

• Seznam zgradb in objektov v Ljubljani

Zunanje povezave

• Kam.si
• Europeana.eu