Monóm (tudi enočlénik) je v matematiki zmnožek različnih potenc (eksponent je lahko samo nenegativno celo število) spremenljivk (velja samo za končno število spremenljivk). Če imamo samo eno spremenljivko , to pomeni, da je monom enak 1 ali pa je potenca spremenljivke (pri tem je pozitivno celo število). Kadar pa imamo več spremenljivk , lahko potenciramo katerokoli izmed njih. Monom v tem smislu je tudi zmnožek potenc spremenljivke s konstanto.

Poenostavljeno lahko tudi rečemo, da je monom vrsta polinoma, ki ima samo en člen. To pomeni tudi, da je polinom vsota monomov. Monom je lahko sestavljen tudi iz koeficienta in potence ene ali več spremenljivk.

ZglediUredi

Zgledi monomov spremenljivke  :

 .

Število monomovUredi

Število monomov stopnje   za   spremenljivk je število multikombinacij   elementov, ki jih izberemo med   spremenljivkami (spremenljivko lahko izberemo več kot enkrat, zaporedje izbora pa ni važno). To število nekateri pišejo kot   (oznaka je podobna binomskemu koeficientu). Lahko pa izraz   izrazimo tudi v obliki binomskih koeficientov v obliki polinoma spremenljivke   ali z uporabo Pochhammerjevega simbola s katerim označujemo potenco rastoče fakultete za  

 

kjer pomeni

  • zgornja črtica nad potenco Pochhammerjev simbol (v zadnjem izrazu).

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi

  • Monom na PlanetMath (angleško)
  • Weisstein, Eric Wolfgang. "Monomial". MathWorld (angleščina).
  • Monom na TutorVista (angleško)