Mirsad Begić
| Članek ne navaja nobenega vira. (mesec ni naveden) |
Mirsad Begić, slovenski kipar in risar bosanskega rodu, * 31. januar 1953, Glamoč, Bosna in Hercegovina.
| Mirsad Begić | |
|---|---|
| Rojstvo | 31. januar 1953[1] (70 let) Glamoč[d] |
| Državljanstvo |  Slovenija Bosna in Hercegovina |
| Poklic | kipar, risar, slikar |
Življenje uredi
Mladenič je po končani osnovni šoli v rojstnem kraju zaključil srednjo šolo v Sarajevu (Umjetnička škola). Begić je kiparstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1979. Leta 1986 je pri kiparju Dragu Tršarju končal specialko. Med študijem se je redno izpopolnjeval v Zagrebu. Redno je obiskoval zlasti Gliptoteko. Dodatno se je šolal v Združenem kraljestvu. Kipar ustvarja v glini, mavcu, keramiki, bronu in različnih netipičnih materialih, od voska do vrvi. Oblikoval je tudi posamezne gledališke scenografije. Razstavljal je in razstavlja v Sloveniji in zunaj nje (posebej v Nemčiji). Živi v Ljubljani.
Je avtor številnih javnih spomenikov in portretov po Sloveniji. Večina javnih postavitev je odlita v bron. V Slovenj Gradcu je naredil spomenik Jožetu Tisnikarju, v Komendi župniku Petru Pavlu Glavarju, na Ravnah kulturniku Francetu Sušniku, v Senožetih relief Antonu Aškercu, v Želimljem pisatelju in duhovniku Franu Saleškemu Finžgarju, v Sežani Srečku Kosovelu, v Ljubljani na Bregu spominski relief Žigi Zoisu. Njegovo delo so stranska vrata ljubljanske stolnice, kjer so upodobljeni ljubljanski škofi iz 20. stoletja (do leta 1996). Oblikoval je spomenik padlim bosanskim vojakom ob Soški fronti. V Münchnu je Begićev portretni spomenik slovenskega slikarja Antona Ažbeta. Predstavitev nastajanja tega spomenika je v spominski sobi Ažbetove rojstne hiše; eden od portretnih odlitkov je v Narodni galeriji. Begićev portret papeža Janeza Pavla II. je na ogled v ljubljanski cerkvi sv. Jožefa na Poljanah. Ljubljanska nadškofija hrani odličen bronast portret kardinala Franca Rodeta, tovarna Krka portret Borisa Andrijaniča. Begić je za Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo za nagrado oblikoval izvrstno portretno glavo Izidorja Cankarja. Februarja 2008 so v Kanalu ob Soči Galerijo Rika Debenjaka označili z bronasto portretno glavo znanega grafika in Begićevega učitelja na akademiji. Oblikoval je spominsko glavo Janeza Drnovška za Zagorje in septembra 2008 Vena Pilona za Ajdovščino. Za isti kraj je nastal tudi celopostavni spomenik duhovnika Terčelja. 30. avgusta 2010 so v Ljubljani ob Ljubljanici postavili njegov spomenik s celopostavno figuro in s portretom župana Ivana Hribarja. V Ljubljani so pod Rožnikom pred vilo postavili portretno glavo dobrotnika slepih, Roberta Kollmanna. Leta 2015 je izdelal portret arhitekta Maksa Fabianija, postavljen ob Roški cesti. Ob Poti blizu novega stadiona stoji bronasta podoba Petra Božiča. Po letu 2022 se intenzivno ukvarja z risbo in reinterpretacijami svojih starejših zarisov.
Leta 1997 je prejel Župančičevo nagrado. Leta 2000 je prejel nagrado Prešernovega sklada za ciklus Ohraniti sanje.
Maja 2007 je bila razstava njegovih del v Galeriji Glesia v Prečni ulici v Ljubljani. Razstavljeno je bilo nadaljevanje ključnega ciklusa Ohraniti sanje, ki je bil pred leti predstavljen v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevica na Krki. Novembra 2012 so Obalne galerije pripravile razstavo njegovih novejših del. Na Ljubljanskem gradu so v peterokotnem stolpu 6. marca 2013 odprli razstavo njegove amorfne oblike, obogatene z avtorsko postavitvijo in risbami. Manjša razstava risb je v galeriji Novak na ogled septembra 2023.
Viri uredi
Nadja Zgonik et alii, Pojmovnik slovenske likovne umetnosti po 1945, Ljubljana, 2009.
Enver Dragulj, Mirsad Begić, portret umjetnika, YouTube, 17. september 2017.