Odpre glavni meni

Drago Tršar, slovenski kipar, * 27. april 1927, Planina.

Drago Tršar
Portret
Rojstvo27. april 1927({{padleft:1927|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2] (92 let)
Planina
DržavljanstvoFlag of Italy (1861–1946).svg Kraljevina Italija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklickipar, univerzitetni profesor

Rodil se je na Planini pri Rakeku. Že med vojno se je seznanjal s kipartvom v Goršetovi šoli. Na ALU v Ljubljani je študiral kiparstvo pri profesorjih Zdenku in Borisu Kalinu, Karlu Putrihu in Petru Lobodi. Diplomiral je leta 1951 kot prvi v svoji generaciji. Bil je tudi prvi diplomant, ki se je kot asistent že januarja 1960 zaposlil na akademiji. Na ljubljanski akademiji je bil dolga leta vodilni profesor za kiparstvo. V Ljubljani si je ustvaril družino. Starejša hči je prav tako kiparka; dela kot restavratorka. Kipar je tudi njegov deset let mlajši brat Dušan.

Drago Tršar se je že v petdesetih letih razvil v odličnega portretista in kiparja abstraktnih, na stilizirane figure spominjajočih oblik. Ustvarjal je v različnih tehnikah, najbolj pogosto v žgani glini in bronu. Kipi segajo od drobne plastike in okrasne keramike do velikih javnih spomenikov. Najbolj razpoznaven je postal z glavnikastimi oblikami stiliziranih abstraktnih množic. Nekatere med njimi spominjajo na kapnike. Izjemen je njegov zgodnji kip deklice z naslovom Janica (1953), ki je danes v Moderni galeriji. Odlično obvladovanje mase kipa je pokazal v svojem Biku (1954). Kasneje se je ukvarjal z omenjenimi abstraktnimi množicami, portretiranjem (Slovenski Oktet, Jakac, Kocbek, Kržišnik), oblikovanjem keramike z raznoliko motiviko, pogosto z erotiko. Tršar je odličen risar, kar je potrdila razsatva v Murski Soboti pomladi 2018.

Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1968 za razstavljena kiparska dela v Mali galeriji v Ljubljani leta 1967, Jakopičevo nagrado leta 1972, Prešernovo nagrado pa leta 1990 za življenjsko delo. Drago Tršar je akademik (izredni 1991, redni član SAZU od 1995) in zaslužni profesor ljubljanske univerze.

Na javnih površinah v Ljubljani so postavljena njegova kiparska dela:

  • Ekvilibristi, 1957; Tivoli, prej Gospodarsko razstavišče;
  • Ljudje v perspektivi, 1959;
  • Angelca Ocepkova, 1964; portret, spomenik;
  • Spomenik revolucije, 9. maj 1975; Trg Republike;
  • Edvard Kardelj, 1981; Trg Republike;
  • Impresionisti, 14. april 2000, portretne glave Groharja, Jame, Jakopiča in Sternena, Park ob Gradaščici
  • Katedrala družine, , BTC City;
  • Tršarjevi spomeniki so tudi v Kamniku, 1961; na Ravnah (Prežihov Voranc), v Murski Soboti (Trubar), v Trebelnem in drugih krajih
  • V ognju groze, 2014, Grahovo

Januarja 2008 so ukradli Tršarjev bronast kip Množice izpred Srednje gradbene šole za Bežigradom.

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi

Krečič Peter. "Tršar Drago". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013. 

  1. https://rkd.nl/explore/artists/252473
  2. Drago Trsar