Miha Janc
| Da bo dosegal kakovostna merila Wikipedije, je treba članek »wikificirati«. (mesec ni naveden) |
Miha Janc, slovenski mikrobiolog, veterinar, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, in eden od štirih matičarjev medfakultetnega študija mikrobiologije (*8.7.1937, Ljubljana).
| Miha Janc | |
|---|---|
| Rojstvo | 8. julij 1937 (86 let) Ljubljana |
| Državljanstvo |  Slovenija[1].svg){kind=small} SFRJ[1].svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija |
| Poklic | raziskovalec, mikrobiolog, veterinar, univerzitetni učitelj |
Maturiral je na 6. državni gimnaziji v Ljubljani l. 1956. Diplomiral je na Veterinarskem oddelku Biotehniške fakultete l.1962, kjer je tudi doktoriral l. 1965.
Po diplomi je eno leto in pol delal na Farmi bekonov (prašičev) v Ihanu. Jeseni 1963 so ga sprejeli na Veterinarski znanstveni zavod na mesto bakteriologa začetnika. Tu je delal 11 let. V tem času se je kot postdoktorand en mesec izpopolnjeval na Veterinarskem raziskovalnem zavodu Brnu, s štipendijo francoske vlade pa 6 mesecev na Pasteurjevem inštitutu v Parizu pri profesorju LeMinorju. Njegov laboratorij je bil takrat evropski referenčni center za salmonele. Poleg raziskovalnega dela je v tem času poslušal predavanja na Velikem tečaju mikrobiologije Pasteurjevega inštituta.
Spodbudil je posodobitev diagnostike stekline in pri tem sodeloval v času panzootije stekline pri lisicah. Te so ogrožale domače živali in ljudi. Z neprecenljivo pomočjo prof. Zajc Satlerjeve je izpopolnil serotipizacijo salmonel iz živalskih virov. Uvedel je serotipizacijo za živali patogenih sevov Escherichia coli in iz najpogostejših serotipov izdelal cepivo za preprečevanje kolibaciloze sesnih pujskov.
Naslednjih 5 let je delal v Republiški veterinarski upravi (RVU). Tudi ta čas je v prostem času raziskovalno delal na Veterinarskem zavodu Slovenije. Med službovanjem na RVU je kot štipendist Fulbright-Haysovega sklada kot gostujoči profesor - takrat je bil habilitirani docent - 13 mesecev delal v laboratoriju profesorja Hanka Harrisa na Veterinarski fakulteti Državne univerze v Iowi. Izkušnje iz ZDA je prenesel na Veterinarsko fakulteto v Ljubljani in uvedel bakteriološko diagnostiko povzročitelja prašičje dizenterije. Brez bakteriološkega spremljanja ni mogoče spremljati in nadzorovati učinkovitosti izkoreninjenja te bolezni, ki jo je načrtoval in skupaj s kolegi izvedel na dveh velikih prašičerejskih farmah z več desettisoč prašičev.
Na Mikrobiološki inštitut Medicinske fakultete v laboratorij za diagnostikov bakterijskih črevesnih infekcij prof. Jadranke Zajc Satler je prišel l. 1979. Po upokojitvi prof. Satlerjeve je ta laboratorij vodil. Tu je uvedel rutinsko diagnostiko kapilibakterioze in serotipizacijo kampilobaktrov. Kampilobakterioza je poleg salmoneloz najpogostejša črevesna bakterijska infekcija. Uvedel je tudi laboratorijsko diagnostiko okužb s Clostridium difficile, bakterijo, ki lahko povzroči hude okužbe predvsem po zdravljenju z antibiotiki, ki hudo prizadenejo normalno črevesno floro.
Leta. 1989 se je priključil katedri za molekularno genetiko Biološkega oddelka Biotehniške fakultete pod vodstvom prof. Miklavža Grabnarja. Tu je prevladovalo pedagoško delo s študenti Pedagoške fakultete, biologije in mikrobiologije. Raziskovalno se je ukvarjal z bakterijo Clostridium difficile.
Zaslužni profesor je postal l. 2013.
Poročen je bil z napovedovalko RTV Slovenija Evo Julijano Janc in ima z njo hčerko Matejo.
Po zgodnji upokojitvi zaradi zdravstvenih težav leta 1999 se je preselil v Dolenjo vas pri Senožečah, kjer živi še zdaj.
