Prednja Avstrija

zgodovinska provinca Habsburžanov

Prednja Avstrija, Nadaljnja Avstrija, Zunanja Avstrija ali Sprednja Avstrija (nemško Vorderösterreich, prej die Vorlande tj. Predposesti, Prednje dežele mn.; angleško Further Austria), je bilo skupno ime za zgodnjo (in kasnejšo) posest habsburške hiše v nekdanji Švabski vojvodini – matični vojvodini jugozahodne Nemčije, vključno z ozemlji v pokrajini Alzaciji zahodno od Rena in v Vorarlbergu.

PREDNJA AVSTRIJA
Vorderösterreich
Österreichische Vorlande
Ozemlje Habsburška monarhija in Avstrijsko cesarstvo
1278–1805
Prednja Avstrija
Grb

Nadaljnja avstrijska ozemlja, po izgubi Sundgava leta 1648
Glavno mestoEnsisheim
Freiburg im Breisgau
Zgodovinsko obdobjeSrednji vek
Napoleonove vojne
• ustanovitev
1278
1805
Predhodnik
Naslednik
Švabska vojvodina
Volivstvo Baden
Kraljevina Bavarska
Nadgrofija Hesse-Darmstadt
Kneževina Hohenzollern-Sigmaringen
Kraljevina Württemberg
Danes delAvstrija
Francija
Nemčija
Švica

Zemljepis

uredi
 
Prednja Avstrija prikazana na zemljevidu iz 1788
 
Mejnik iz 1768 s avstrijskim cesarskim grbom

Nadaljnja oziroma Prednja Avstrija je v glavnem obsegala alzaško Pfirtsko grofijo v Sundgauvu, vključno z mestom Belfort, in sosednjo pokrajino Breisgau vzhodno od Rena, vključno z Freiburgom [2] po letu 1368. Iz habsburške rezidence v Ensisheimu pri Mühlhausnu so vladali tudi številna razpršena ozemlja, ki so se raztezala od Zgornje Švabske do pokrajine Allgäu. na vzhodu. Največja je bila mejna grofija Burgau med mestoma Augsburg in Ulm. V času Habsburške monarhije so jih šaljivo imenovali "repna peresa cesarskega orla". Nekatera posestva v Vorarlbergu v lasti Habsburžanov so prav tako veljala za del Daljne Avstrije, čeprav so bila začasno neposredno pod upravo Tirolske.

Zunanje povezave

uredi

Sklici

uredi
  1. nemško Friede von Pressburg; angleško Peace of Pressburg
  2. Freiburg in Breisgau