Malinska

naselje na Hrvaškem

Malinska je naselje, pristanišče in istoimenski zaliv na otoku Krk (Hrvaška) in je upravno središče občine Malinska-Dubašnica; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.

Malinska

Malinska se nahaja v Hrvaška
Malinska
Malinska
Geografska lega na Hrvaškem
45°7′42″N 14°31′38″E / 45.12833°N 14.52722°E / 45.12833; 14.52722
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaPrimorsko-goranska županija Primorsko-goranska županija
ObčinaMalinska-Dubašnica
Nadm. višina
17 m
Prebivalstvo
 (2011)
 • Skupno965
Poštna številka
51511 Malinska
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Geografija

uredi
 
Riva v Malinski.
 
Plaža Haludovo v Malinski.
 
Valobran.

Malinska leži ob prostranem istoimenskem zalivu na severozahodni obali otoka. Prostrani zaliv leži med rtoma Pelova na zahodu in Čuf na severu. Zaliv obdajajo plaže in veliko zelenja. Kraj je znan po prijetnem podnebju.

Luka leži v vzhodnem delu zaliva, in jo varujeta dva valobrana, dolga okoli 60 in 150 metrov. V luki sta tudi dva manjša pomola. Privezi za plovila so z obeh strani pomolov, kjer je morje globoko do 6 metrov, zato se tu lahko sidrajo tudi večje ladje. Na koncu daljšega valobrana stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal : R Bl(2) 6s. Luka je zavarovana pred jugom in burjo, ter izpostavljena severozahodnim vetrovom. Severno od luke leži manjši pristan hotelskeha kompleksa Haludovo.

Gospodarstvo

uredi
 
Luka podrobnosti.
 
Obalni Pešpot Rajska Cesta.

Glavna gospodarska dejavnost je turizem. Kraj se je pričel razvijati v začetku 19. stoletja ob novem pristanišču. Začetek turistične dejavnosti pa sega v leto 1909, ko so ustanovili turistično društvo. Danes je v Malinski deluje več hotelov, hotelski kompleks Haludovo in avtokamp.

Zgodovina

uredi

Malinska se je pričela razvijati konec 19. stoletja, ko se je v priobalnem delu imenovanem Dubašnica združila skupina dvajsetih zaselkov.

V okolici Malinske so našli ostanke spomenikov iz časa med 15. in 18. stoletjem, v njeni neposredni bližini pa je vasica Porat s frančiškanskim samostanom in cerkvijo iz leta 1500. V bližini so tudi razvaline benediktinskega samostana in cerkve iz 12. stoletja. Jugozahodno od mesta na rtu Glavotok, ki je tudi najbolj zahodna točka otoka, pa stoji samostan Glavotok. Samostan in cerkev z eno ladjo so postavili »frančiškani-glagolci« ob koncu 15. in začetku 16. stoletja. V samostanu hranijo pomembno zbirko knjig in rokopisov napisanih v glagolici.[1]

Na starem pokopališču jugozahodno od Malinske stojijo ruševine cerkve sv.Apolinara postavljene v 12. stoletju, poleg pa je ohranjen zvonik postavljen 1618.[2]

Demografija

uredi
Pregled števila prebivalcev po letih[3][4]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011
103 113 142 173 204 222 248 315 290 319 326 392 700 999 607 965

Sklici

uredi
  1. Jugoslavija-Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979
  2. Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971
  3. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
  4. http://www.dzs.hr/Eng/censuses/census2011/results/htm/E01_01_01/e01_01_01_zup08_2534.html

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi