Malinska
Malinska je naselje, pristanišče in istoimenski zaliv na otoku Krk (Hrvaška) in je upravno središče občine Malinska-Dubašnica; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Malinska | |
|---|---|
  | |
  Malinska Geografska lega na Hrvaškem | |
| 45°7′42″N 14°31′38″E / 45.12833°N 14.52722°EKoordinati: 45°7′42″N 14°31′38″E / 45.12833°N 14.52722°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Primorsko-goranska županija |
| Občina | Malinska-Dubašnica |
| Nadm. višina | 17 m |
| Prebivalstvo (2011) | |
| • Skupno | 965 |
| Poštna številka | 51511 Malinska |
| Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). | |
Geografija uredi
Malinska leži ob prostranem istoimenskem zalivu na severozahodni obali otoka. Prostrani zaliv leži med rtoma Pelova na zahodu in Čuf na severu. Zaliv obdajajo plaže in veliko zelenja. Kraj je znan po prijetnem podnebju.
Luka leži v vzhodnem delu zaliva, in jo varujeta dva valobrana, dolga okoli 60 in 150 metrov. V luki sta tudi dva manjša pomola. Privezi za plovila so z obeh strani pomolov, kjer je morje globoko do 6 metrov, zato se tu lahko sidrajo tudi večje ladje. Na koncu daljšega valobrana stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal : R Bl(2) 6s. Luka je zavarovana pred jugom in burjo, ter izpostavljena severozahodnim vetrovom. Severno od luke leži manjši pristan hotelskeha kompleksa Haludovo.
Gospodarstvo uredi
Glavna gospodarska dejavnost je turizem. Kraj se je pričel razvijati v začetku 19. stoletja ob novem pristanišču. Začetek turistične dejavnosti pa sega v leto 1909, ko so ustanovili turistično društvo. Danes je v Malinski deluje več hotelov, hotelski kompleks Haludovo in avtokamp.
Zgodovina uredi
Malinska se je pričela razvijati konec 19. stoletja, ko se je v priobalnem delu imenovanem Dubašnica združila skupina dvajsetih zaselkov.
V okolici Malinske so našli ostanke spomenikov iz časa med 15. in 18. stoletjem, v njeni neposredni bližini pa je vasica Porat s frančiškanskim samostanom in cerkvijo iz leta 1500. V bližini so tudi razvaline benediktinskega samostana in cerkve iz 12. stoletja. Jugozahodno od mesta na rtu Glavotok, ki je tudi najbolj zahodna točka otoka, pa stoji samostan Glavotok. Samostan in cerkev z eno ladjo so postavili »frančiškani-glagolci« ob koncu 15. in začetku 16. stoletja. V samostanu hranijo pomembno zbirko knjig in rokopisov napisanih v glagolici.[1]
Na starem pokopališču jugozahodno od Malinske stojijo ruševine cerkve sv.Apolinara postavljene v 12. stoletju, poleg pa je ohranjen zvonik postavljen 1618.[2]
Demografija uredi
| Pregled števila prebivalcev po letih[3][4] | |||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 | 2011 |
| 103 | 113 | 142 | 173 | 204 | 222 | 248 | 315 | 290 | 319 | 326 | 392 | 700 | 999 | 607 | 965 |
Sklici uredi
- ↑ Jugoslavija-Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979
- ↑ Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
- ↑ http://www.dzs.hr/Eng/censuses/census2011/results/htm/E01_01_01/e01_01_01_zup08_2534.html
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi
- Uradna stran Turistične skupnosti Malinska Arhivirano 2009-07-29 na Wayback Machine.
- Malinska.org - Malinska spletna stran Arhivirano 2019-01-09 na Wayback Machine.
