Makso Pirnat
Makso Pirnat, slovenski poljudnoznanstveni pisec, kulturni in planinski delavec, * 24. september 1875, Zgornji Tuštanj, † 6. januar 1933, Ljubljana.
Makso Pirnat | |
---|---|
Rojstvo | 24. september 1875[1][2] Grad Tuštanj[1][2] |
Smrt | 6. januar 1933[1][2] (57 let) Ljubljana[1][2] |
Državljanstvo | Kraljevina Jugoslavija SHS Cislajtanija |
Poklic | učitelj, poljudnoznanstveni pisatelj |
Poznan po | poljudnoznanstveni pisatelj |
Življenje in delo
urediMakso Pirnat, oče kiparja in risarja Nikolaja Pirnata, doma z gradu Tuštanj, je osnovno šolo obiskoval v Moravčah, gimnnazijo pa v letih 1888−1896 v Ljubljani. Po maturi, ki jo je opravil z odliko, je 2 leti študiral klasično filologijo na Dunaju in od 1898-99 pravo, nato pa še slavistiko v Gradcu (1899-1900). Leta 1902 je v Gradcu opravil profesorski izpit. Služboval je od 1900 kot suplent, od 1902 pa kot pravi učitelj na mestni realki v Idriji, 1905–1921 kot profesor na gimnaziji v Kranju, 1921 dobil mesto gimnazijskega profesorja v Ljubljani, bil do 1923 začasno prideljen državni realki v Mariboru, ko je zaradi manično-depresivne bolezni postal nesposoben za opravljanje poklica. Upokojen je bil 1926 in živel v Tuštanju ali pa v ljubljanski bolnišnici.
Važnejši izmed njegovih mnogih spisov so nekateri spisi o krajih in življenjepisi znanih Slovencev: J. Vesel-Koseski, Blaž Kocen (1898), Benjamin Ipavec (1900), Prvič na Vegovem domu (1903), Magdalenska gora pri Idriji (1903); Prešeren v Moravčah (1904), Ljubevč pri Idriji (1905), J. V. Valvazor (1905), Juri baron Vega (1906), Anton Linhart (1906), Slika sv. Janeza Nepomuka v kapelici gradu Tuštanj (1907), Zgodovinski napisi v Idriji (1907), Gajeva slavnost v Kranju (1909).[3]
Viri
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Obrazi slovenskih pokrajin — ISSN 2712-5408
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
- ↑ Capuder Karel. »Pirnat Makso«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.