Makedonska dinastija
Makedonska dinastija je bila rodbina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 867, ko je nasledila Amorijsko dinastijo, do leta 1056, ko sta oblast prevzeli dinastiji Komnenov in Dukasov.
V tem obdobju je Bizantinsko cesarstvo doseglo največji obseg od muslimanskih osvajanj (622-750) in doživelo tako imenovano makedonsko renesanso v književnosti in umetnosti. Ime je dobila po svojem ustanovitelju Baziliju I. Makedoncu. Bazilij je prihajal iz Makedonske teme, ki je bila sicer locirana v Trakiji. Bil je armenskega porekla,[1] zato nekateri avtorji dinastijo imenujejo Armenska dinastija.[2]
Seznam vladarjev
uredi- Bazilij I. Makedonec (811–886, vladal 867–886) – po poreklu Armenec, poročen z Varjaginjo Evdokijo Ingerino, priležnico Mihaela III., umrl po nezgodi na lovu.
- Leon VI. Modri (866–912, vladal 886–912) – sin Evdokije Ingerine, zakonski sin in naslednik Bazilija I., v resnici morda sin Mihaela III..
- Aleksander (870–913, vladal 912–913) – sin Bazilija II., regent za nečaka Konstantina VII..
- Konstantin VII. Porfirogenet (905-959, vladal 913 - 959) – sin Leona VI..
- Roman I. Lekapen (870–948, vladal 919–944) – po poreklu Armenec, tast Konstantina VII., socesar, ki je poskušal ustanoviti svojo dinastijo. Po odstavitvi se je umaknil v samostan.
- Roman II. Porfirogenet (938–963, vladal 959–963) – sin Konstantina VII.
- Nikefor II. Fokas (912–969, vladal 963–969) – po poreklu Kapadokijec, uspešen general, poročen z vdovo Romana II.. Bazilijev reagent, umorjen.
- Ivan I. Cimisk (925-976, vladal 969–976) – po poreklu Armenec, uspešen general, svak Romana II. in ljubimec Nikeforjeve žene. Regent za Bazilija II. in Konstantina VIII..
- Bazilij II. Bolgarokton (958–1025, vladal 976–1025) – sin Romana II..
- Konstantin VIII. (960-1028, vlada 1025–1028) – sin Romana II., tihi sovladar Bazilija II., po bratovi smrti samostojen vladar.
- Zoa (okoli 978–1050, vladala 1028–1050) – hčerka Konstantina VIII..
- Roman III. Argir (968–1034, vladal 1028–1034) – konstantinopelski eparh, Zoin prvi mož, umorjen.
- Mihael IV. Paflagonec (1010–1041, vladal 1034–1041) – Zoin drugi mož.
- Mihael V. Kalafat (1015–1042, vladal 1041–1042) – nečak Mihaela IV., Zoin posinovljenec.
- Teodora III. (980–1056, vladala 1042) – hčerka Konstantina VIII., Zoina sovladarka.
- Konstantin XI. Monomah (1000–1055, vladal 1042–1055) – Zoin tretji mož.
- Teodora III. (vladala 1055–1056) – ponovno.
Nedinastični vladar
uredi- Mihael VI. Stratiotik (vladal 1056–1057) – Teodorin izbranec, odstavljen in poslan v samostan.
Družinsko drevo
uredi- Bazilij I. Makedonec (813–886)
- iz zakona z Marijo:
- Konstantin (865–878), očetov sovladar
- Anastazija
- iz zakona s cesarico Evdokijo Ingerino:
- Leon VI. Modri (866–912)
- Evdokija (umrla 892)
- Ana
- Bazilij (umrl 900)
- Konstantin VII. Porfirogenet (905–959), poročen s Heleno Lekapeno, hčerko Romana I. Lekapena
- Roman II. (938–963)
- v zakonu z Berto Italijansko ostal brez otrok
- iz zakona s Teofano:
- Bazilij II. Bolgarokton (957–1025)
- Konstantin VIII. (961–1028)
- Evdokija
- Zoa (978–1050), poročena z
- Romanom III. Argirjem (okoli 968–1034)
- Mihaelom IV. Paflagoncem (1015–1042)
- Konstantinom IX. Monomahom (okoli 1000–1055)
- Teodora (980–1056)
- Ana Porfirogeneta (963–1011), poročena z Vladimirjem I. Kijevskim
- Agata
- Irena Lekapena, poročena s Petrom I. Bolgarskim
- Teodora, poročena z Ivanom I. Cimiskom
- Roman II. (938–963)
- Aleksander (870–913)
- Štefan I. Konstantinopelski (870–893), konstantinopelski patriarh
- Leon VI. Modri (866–912)
- iz zakona z Marijo:
Glej tudi
urediSklica
uredi- ↑ Peter Charanis. Studies on the demography of the Byzantine empire: collected studies. Variorum Reprints, 1972, str. 223, 360.
- ↑ Chahin, Mack (2001). The Kingdom of Armenia: A History. London: Routledge Curzon. str. 232. ISBN 9780700714520.