Makedonska dinastija

Makedonska dinastija je bila rodbina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 867, ko je nasledila Amorijsko dinastijo, do leta 1056, ko sta oblast prevzeli dinastiji Komnenov in Dukasov.

Bazilij I.

V tem obdobju je Bizantinsko cesarstvo doseglo največji obseg od muslimanskih osvajanj (622-750) in doživelo tako imenovano makedonsko renesanso v književnosti in umetnosti. Ime je dobila po svojem ustanovitelju Baziliju I. Makedoncu. Bazilij je prihajal iz Makedonske teme, ki je bila sicer locirana v Trakiji. Bil je armenskega porekla,[1] zato nekateri avtorji dinastijo imenujejo Armenska dinastija.[2]

Seznam vladarjev

uredi
  • Bazilij I. Makedonec (811–886, vladal 867–886) – po poreklu Armenec, poročen z Varjaginjo Evdokijo Ingerino, priležnico Mihaela III., umrl po nezgodi na lovu.
  • Leon VI. Modri (866–912, vladal 886–912) – sin Evdokije Ingerine, zakonski sin in naslednik Bazilija I., v resnici morda sin Mihaela III..
  • Aleksander (870–913, vladal 912–913) – sin Bazilija II., regent za nečaka Konstantina VII..
  • Konstantin VII. Porfirogenet (905-959, vladal 913 - 959) – sin Leona VI..
  • Roman I. Lekapen (870–948, vladal 919–944) – po poreklu Armenec, tast Konstantina VII., socesar, ki je poskušal ustanoviti svojo dinastijo. Po odstavitvi se je umaknil v samostan.
  • Roman II. Porfirogenet (938–963, vladal 959–963) – sin Konstantina VII.
  • Nikefor II. Fokas (912–969, vladal 963–969) – po poreklu Kapadokijec, uspešen general, poročen z vdovo Romana II.. Bazilijev reagent, umorjen.
  • Ivan I. Cimisk (925-976, vladal 969–976) – po poreklu Armenec, uspešen general, svak Romana II. in ljubimec Nikeforjeve žene. Regent za Bazilija II. in Konstantina VIII..
  • Bazilij II. Bolgarokton (958–1025, vladal 976–1025) – sin Romana II..
  • Konstantin VIII. (960-1028, vlada 1025–1028) – sin Romana II., tihi sovladar Bazilija II., po bratovi smrti samostojen vladar.
  • Zoa (okoli 978–1050, vladala 1028–1050) – hčerka Konstantina VIII..
  • Roman III. Argir (968–1034, vladal 1028–1034) – konstantinopelski eparh, Zoin prvi mož, umorjen.
  • Mihael IV. Paflagonec (1010–1041, vladal 1034–1041) – Zoin drugi mož.
  • Mihael V. Kalafat (1015–1042, vladal 1041–1042) – nečak Mihaela IV., Zoin posinovljenec.
  • Teodora III. (980–1056, vladala 1042) – hčerka Konstantina VIII., Zoina sovladarka.
  • Konstantin XI. Monomah (1000–1055, vladal 1042–1055) – Zoin tretji mož.
  • Teodora III. (vladala 1055–1056) – ponovno.

Nedinastični vladar

uredi

Družinsko drevo

uredi

Glej tudi

uredi

Sklica

uredi
  1. Peter Charanis. Studies on the demography of the Byzantine empire: collected studies. Variorum Reprints, 1972, str. 223, 360.
  2. Chahin, Mack (2001). The Kingdom of Armenia: A History. London: Routledge Curzon. str. 232. ISBN 9780700714520.