Črnonoga mačka

vrsta iz družine mačk

Črnonoga mačka (znanstveno ime Felis nigripes) je najmanjša divja mačka v Afriki in ima dolžino glave in telesa 35–52 cm (14–20 palcev). Kljub svojemu imenu so samo stopala črna ali temno rjava. S svojimi drznimi majhnimi pikami in trakovi na rumenkastem krznu je dobro zakamuflirana, še posebej v mesečini.

Črnonoga mačka

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Carnivora (zveri)
Družina: Felidae (mačke)
Rod: Felis
Vrsta: F. nigripes
Znanstveno ime
Felis nigripes
Burchell, 1824
Razširjenost črnonoge mačke v letu 2016[1]
Razširjenost črnonoge mačke v letu 2016[1]

Prva znanstveno opisana mačka s črnimi stopali je bila odkrita na severu Južne Afrike in opisana leta 1824. Značilna je za sušne stepe in travnate savane v Južni Afriki. Konec šestdesetih let so jo zabeležili v južni Bocvani, vendar le nekaj verodostojnih zapisov obstaja za Namibijo, južno Angolo in južni Zimbabve. Zaradi omejene razširjenosti je od leta 2002 uvrščena med ranljive vrste na Rdečem seznamu IUCN.

Črnonogo mačko preučujejo z uporabo radijske telemetrije od leta 1993. Ta raziskava je omogočila neposredno opazovanje njenega vedenja v naravnem okolju. Običajno počiva podnevi, ponoči pa lovi. V povprečju prehodi med 5 in 16 km na noč v iskanju majhnih glodavcev in ptic, večinoma se giblje v majhnih krogih in cik-cak med grmičevjem in termitnjaki. Hrani se s 40 različnimi vretenčarji in na noč ubije do 14 majhnih živali. V letu lahko lovi ptice, skoči do 1,4 m visoko in si upa napasti tudi sesalce in ptice, ki so veliko težje od nje same. Samica običajno skoti dva mladiča med poletjem na južni polobli (oktobrom in marcem). Sesati nehajo pri starosti dveh mesecev, najpozneje po štirih mesecih pa postanejo povsem samostojni.

Taksonomija in filogenija

uredi

Znanstveno ime Felis nigripes je leta 1824 uporabil britanski raziskovalec William John Burchell, ko je opisoval vrsto na osnovi kože majhnih, pegastih mačk, ki jih je srečal v bližini Litákuna (danes znanega kot Dithakong) v Južni Afriki. [2] Felis (Microfelis) nigripes thomasi je kot podvrsto leta 1931 predlagal južnoafriški mamalog Guy C. Shortridge, ki je opisal črnonoge mačje kože, zbrane v zahodnem Griqualandu, ki so bile temnejše od nominiranih podvrst.[3] Ko je britanski zoolog Reginald Innes Pocock pregledal mačje kože v zbirki Prirodoslovnega muzeja v Londonu, je potrdil, da je črnonoga mačka vrsta v rodu Felis.[4]

Dvomili so o veljavnosti podvrste, saj med populacijami ne obstajajo geografske ovire, ki bi ustrezale opaženim razlikam.[5] Leta 2017 je skupina strokovnjakov za mačke IUCN pregledala veljavno taksonomijo in ugotovila, da je črnonoga mačka najverjetneje monotipska vrsta.[6]

Filogenija in evolucija

uredi

Filogenetska analiza jedrne DNK vseh vrst Felidae je pokazala, da se je njihovo evolucijsko sevanje začelo v Aziji v miocenu pred približno 14,45 do 8,38 milijona let.[7][8] Analiza mitohondrijske DNK vseh vrst Felidae kaže, da so sevale pred približno 16,76 do 6,46 milijona let.[9]

Črnonoga mačka je del evolucijskega rodu, za katerega se ocenjuje, da se je na podlagi analize njihove jedrske DNK gensko oddaljil od skupnega prednika vseh vrst rodu Felis pred približno 4,44 do 2,16 milijona let.[7][8] Analiza njihove mitohondrijske DNA kaže na genetsko razhajanje vrst rodu Felis pred približno 6,52 do 1,03 milijona let. [9] Oba modela se strinjata, da je bila džungelska mačka (F. chaus) prva vrsta v rodu Felis, ki se je odcepila, čemur je sledila črnonoga mačka.[7][9]

Fosilnih ostankov črnonoge mačke niso našli.[8] Mogoče se je med pleistocenom preselil v Afriko.[7] To migracijo so verjetno olajšala daljša obdobja nizke gladine med Azijo in Afriko.[9]

Naslednji kladogram prikazuje filogenetske odnose črnonoge mačke, pridobljene z analizo jedrne DNK:[7][8]

Felidae 
Felinae 


Felis 






domača mačka (F. catus)



divja mačka (F. silvestris)





libijska mačka (F. lybica)



kitajska puščavska mačka (F. bieti)





saharska mačka (F. margarita)




črnonoga mačka




džungelska mačka (F. chaus)





druge mačje linije






Pantherinae



Značilnosti

uredi
Črnonoga mačka v živalskem vrtu v Cincinnati
Telo ima obarvano s temnimi lisami in črtami

Črnonoga mačka ima bledo dlako, ki je v celoti prekrita s črnimi lisami. Njegova glava je temnejša od preostalega dela telesa, vendar je bolj bleda nad očmi. Brki so bele barve, na ušesih pa so sivo temno rjave dlake. Na vratu in hrbtu so nekatere lise podolgovate v črte. Na ramenih madeži tvorijo prečne proge. Prednje in zadnje noge imajo nepravilne črte. Njegov rep je zmedeno opazen. Spodnji del stopal je črn. [2] Žrela obroča tvorita črno polprikolice kroge, ki barva je bledo črnkaste rjave do svetlo rufous in so ozko obrobljena rufous. Nekateri posamezniki imajo čisto bel trebuh z rumenkastim odtenkom, kjer se zlije z bledo barvo bokov.[10] Ušesa, oči in usta so obloženi z bledo umazano belo barvo.[11] Dve črni črti tečeta od vogalov oči čez lica. Posamezniki se razlikujejo po barvi ozadja, od peščene in bledooker do temno oker.[12] V severnem delu območja je svetlejša kot v južnem delu, kjer so njene točke in pasovi jasneje opredeljeni. Trije obroči na grlu so rdeče rjavi do črni, tretji obroč je pri nekaterih posameznikih zlomljen.[4][13] Črni pasovi so na zgornjih nogah široki in se proti tacam zožijo. 25 do 30 mm (0,98 do 1,18 in) dolge zaščitne dlake so na dnu sive in imajo bodisi bele bodisi temne konice. Podlanka je gosta s kratkimi in valovitimi lasmi.[13] Krzno pozimi postane gostejše in daljše.[11] Zenice oči se krčijo z navpično režo, kot pri vseh vrstah rodu Felis.[11] So svetlo zelene do temno rumene. [11]

Črnonoga mačka je najmanjša mačja vrsta v Afriki.[12][13][14][15] Samice merijo 33,7–36,8 cm (13,3–14,5 palca) v dolžino glave in telesa z 15,7 do 17 cm (6,2 do 6,7 palcev) dolgim ​​repom. Moški so med 42,5 in 50 cm (16,7 do 19,7 palcev) s 15-20 cm dolgim ​​repom. Njegov zoženi rep je približno polovico dolžine glave in telesa.[12] Njegova lobanja je kratka in okrogla z osnovno dolžino 77–87 mm (3,0–3,4 palca) in širino 38–40 mm (1,5–1,6 palca). Ušesni kanal in odprtine ušes so večji kot pri večini vrst v rodu Felis. Lični zobje so dolgi 22–23 mm (0,87–0,91 palca), zgornji karnasi pa 10 mm (0,39 palca).[4] Ima majhna koničasta ušesa od 45 do 50 mm (1,8 do 2,0 palca) pri ženskah in 46 do 57 mm (1,8 do 2,2 palca) pri moških. Zadnje noge samic merijo največ 95 mm (3,7 palca) in moških največ 105 mm (4,1 palca).[10][13] Njegova višina ramen je manjša od 25 cm (9,8 palca).[16] Samice tehtajo od 1,1 do 1,65 kg (2,4 do 3,6 lb), samci pa od 1,6 do 2,45 kg (3,5 in 5,4 lb).[17][11]

Porazdelitev in življenjski prostor

uredi

Črnonoga mačka je endemična za južno Afriko; njena razširjenost je veliko bolj omejena kot druge majhne mačke v tej regiji. Obseg sega od Južne Afrike proti severu, do Bocvane, Namibije in Zimbabveja, po možnosti do skrajne jugovzhodne Angole.[18] Naseljuje odprte, suhe savane in grmičevje v Karooju in na jugozahodu Kalaharija s kratkimi travami, nizkim grmovjem in raztresenimi grmi nizkega grma in višjih trav.[10] Povprečne letne padavine v tej regiji se gibljejo med 100–500 mm (3,9–19,7 in).[13][11] Na območju Drakensberga je bila zabeležena na 2.000 m (6.561 ft 8 in) nadmorski višini.[13]

 
Odrasla črnonoga mačka počiva
 
Črnonoga mačka v zavetju
 
Ujeta črnonoga mačka z mišjo

Glej tudi

uredi
  1. 1,0 1,1 Sliwa, A.; Wilson, B.; Küsters, M.; Tordiffe, A. (2016). »Felis nigripes«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016: e.T8542A50652196.
  2. 2,0 2,1 Burchell, W. J. (1824). »Felis nigripes«. Travels in the Interior of Southern Africa. Zv. II. London: Longman, Hurst, Rees, Orme, Brown, and Green. str. 592.
  3. Shortridge, G. C. (1931). »Felis (Microfelis) nigripes thomasi subsp. nov«. Records of the Albany Museum. 4 (1): 119–120.
  4. 4,0 4,1 4,2 Pocock, R. I. (1951). »Felis nigripes Burchell«. Catalogue of the genus Felis. London: British Museum (Natural History). str. 145–150.
  5. Olbricht, G.; Sliwa, A. (1997). »In situ and ex situ observations and management of black-footed cats Felis nigripes«. International Zoo Yearbook. 35 (35): 81–89. doi:10.1111/j.1748-1090.1997.tb01194.x.
  6. Kitchener, A. C.; Breitenmoser-Würsten, C.; Eizirik, E.; Gentry, A.; Werdelin, L.; Wilting, A.; Yamaguchi, N.; Abramov, A. V.; Christiansen, P.; Driscoll, C.; Duckworth, J. W.; Johnson, W.; Luo, S.-J.; Meijaard, E.; O’Donoghue, P.; Sanderson, J.; Seymour, K.; Bruford, M.; Groves, C.; Hoffmann, M.; Nowell, K.; Timmons, Z.; Tobe, S. (2017). »A revised taxonomy of the Felidae: The final report of the Cat Classification Task Force of the IUCN Cat Specialist Group« (PDF). Cat News (Special Issue 11): 13.
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 Johnson, W. E.; Eizirik, E.; Pecon-Slattery, J.; Murphy, W. J.; Antunes, A.; Teeling, E.; O'Brien, S. J. (2006). »The late miocene radiation of modern Felidae: A genetic assessment«. Science. 311 (5757): 73–77. Bibcode:2006Sci...311...73J. doi:10.1126/science.1122277. PMID 16400146. S2CID 41672825.
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 Werdelin, L.; Yamaguchi, N.; Johnson, W. E.; O'Brien, S. J. (2010). »Phylogeny and evolution of cats (Felidae)«. V Macdonald, D. W.; Loveridge, A. J. (ur.). Biology and Conservation of Wild Felids. Oxford, UK: Oxford University Press. str. 59–82. ISBN 978-0-19-923445-5.
  9. 9,0 9,1 9,2 9,3 Li, G.; Davis, B. W.; Eizirik, E.; Murphy, W. J. (2016). »Phylogenomic evidence for ancient hybridization in the genomes of living cats (Felidae)«. Genome Research. 26 (1): 1–11. doi:10.1101/gr.186668.114. PMC 4691742. PMID 26518481.
  10. 10,0 10,1 10,2 Smithers, R. N. H. (1971). »Felis nigripes Blackfooted Cat«. The Mammals of Botswana. Pretoria: University of Pretoria. str. 128–130.
  11. 11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 11,5 Sliwa, A. (2013). »Felis nigripes Black-footed cat«. V Kingdon, J.; Happold, D.; Hoffmann, M.; Butynski, T.; Happold, M.; Kalina, J. (ur.). Mammals of Africa. Zv. Vol. V: Carnivores, Pangolins, Equids and Rhinoceroses. London, New Delhi, New York, Sydney: Bloomsbury. str. 203–206. ISBN 978-1-4081-8994-8. {{navedi knjigo}}: |volume= ima odvečno besedilo (pomoč)
  12. 12,0 12,1 12,2 Guggisberg, C. A. W. (1975). »Black-footed Cat Felis nigripes (Burchell, 1842)«. Wild Cats of the World. New York: Taplinger Publishing. str. 40–42. ISBN 978-0-8008-8324-9.
  13. 13,0 13,1 13,2 13,3 13,4 13,5 Mills, M. G. L. (2005). »Felis nigripes Burchell, 1824 (Black-footed cat)«. V Skinner, J. D.; Chimimba, C. T. (ur.). The Mammals of the Southern African Subregion (3. izd.). Cape Town: Cambridge University Press. str. 405–408. ISBN 978-0521844185.
  14. Sunquist, M.; Sunquist, F. (2002). »Black-footed cat Felis nigripes (Burchell, 1824)«. Wild Cats of the World. Chicago: University of Chicago Press. str. 75–82. ISBN 0-226-77999-8.
  15. Renard, A.; Lavoie, M.; Pitt, J. A.; Larivière, S. (2015). »Felis nigripes (Carnivora: Felidae)«. Mammalian Species. 47 (925): 78–83. doi:10.1093/mspecies/sev008.
  16. Pringle, J.A. (1977). »The distribution of mammals in Natal. Part 2. Carnivora« (PDF). Annals of the Natal Museum. 23 (1): 93–115.
  17. Sliwa, A. (2004). »Home range size and social organization of black-footed cats (Felis nigripes)«. Mammalian Biology. 69 (2): 96–107. doi:10.1078/1616-5047-00124.
  18. Nowell, K.; Jackson, P. (1996). »Black-footed cat, Felis nigripes Burchell, 1824«. Wild Cats Status Survey and Conservation Action Plan. Gland, Switzerland: IUCN Cat specialist Group. str. 8–10.