Odpre glavni meni

Liči (znanstveno ime Litchi chinensis) izvira iz jugovzhodne Azije, z juga Kitajske, Indonezije in Filipinov. Kitajci liči gojijo že več kot tri tisočletja, imajo pa ga za najboljši sadež, ki so ga zelo cenili številni kitajski cesarji. Nekoč so z ličijem plačevali celo davke, danes pa si jih Kitajci podarjajo ob vstopu v novo leto.

Liči
Zreli sadeži
Zreli sadeži
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophytina (cvetnice)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Sapindales (javorovci)
Družina: Sapindaceae (sapindovke)
Rod: Litchi (liči)
Sonn.
Vrsta: L. chinensis
Znanstveno ime
Litchi chinensis
Sonn.

DrevoUredi

Liči je subtropska rastlina, ki poleti rabi visoke temperature in vlago, pozimi pa kratko hladno obdobje, ko pa se temperatura vseeno večinoma ne spusti pod ledišče. Zimzelena drevesa s temnozelenimi in svetlečimi listi zrastejo približno 10 do 15 metrov visoko. Danes poznamo približno 100 sort ličija, poleg jugovzhodne Azije pa ga največ pridelajo v Indiji, Južni Afriki, Avstraliji in ZDA. Ker je drevo zelo dekorativno, ga sadijo tudi na vrtove.

SadežiUredi

Ličijevi sadeži jajčaste oblike so dolgi tri do pet centimetrov. Njihova groba hrapava in krhka lupina je rožnate ali rdeče barve. Ko se posuši, pa postane rjavkasta. Meso sladko-kislega okusa je belo, na sredini pa je razmeroma velika koščica. Obirajo zrele sadeže, saj nezreli obrani ličiji ne dozorijo. V Evropo zaradi dolge poti ličiji velikokrat prispejo potemneli.

Ker so ličiji precej občutljivi, jih veliko predelajo in prodajo v pločevinkah. Boljšega okusa so seveda sveži sadeži, ki popestrijo sadne solate, sladice in slane jedi. Kitajci jih cenijo v kombinaciji s perutnino in drugim mesom, posušene sladke ličije pa dajejo v čaj namesto sladkorja. V ličiju je veliko vitamina C in B, kalija, bakra, fosforja in magnezija.

Liči lupimo kot jajce in jemo kot češnje. Okusen je v sadnih solatah in desertih. Dobro se kombinira z mangom, dinjami in češnjami.

Zunanje povezaveUredi