Wikipedija

Landžov

Landžov (poenostavljeno kitajsko: 兰州; tradicionalno kitajsko: 蘭州; pinjin: Lánzhōu) je glavno in največje mesto province Gansu v severozahodni Ljudski republiki Kitajski.[5] Je ob bregovih Rumene reke in je ključno regionalno prometno središče, ki z železnico povezuje zahodna območja z vzhodno polovico države. V preteklosti je bilo pomemben člen na severnem kraku Svilne poti, v prihodnosti pa naj bi postalo glavno središče na Novem evrazijskem kopenskem mostu. Mesto je tudi središče težke in petrokemične industrije.

Landžov

兰州市
Prefekturno mesto
Od zgoraj, od leve proti desni: Obris mesta Landžov, Mošeja Šiguan, tempelj Čanjuan, pogled na mesto Landžov iz parka petih pomladi, goveja juha z rezanci, Rumena reka
Zemljevid
Lega jurisdikcije mesta Landžov v Gansuju
Lega jurisdikcije mesta Landžov v Gansuju
Landžov se nahaja v Gansu
Landžov
Landžov
Lokacija središča mesta
Landžov se nahaja v Kitajska
Landžov
Landžov
Landžov (Kitajska)
Koordinati (Ljudska vlada Gansuja): 36°03′38″N 103°49′36″E / 36.0606°N 103.8268°E / 36.0606; 103.8268
DržavaLjudska republika Kitajska
ProvincaGansu
Enote okrajne ravni8
Mestni sedežOkrožje Čengguan
Upravljanje
 • VrstaPrefekturno mesto
 • TeloObčinski ljudski kongres v Landžovu
 • Sekretar KKPLi Rongcan
 • Predsednik kongresaDžang Džjanping (pinjin: Zhang Jianping)
 • ŽupanDžang Vejven (pinjin Zhang Weiwen)
 • Predsednik KLPPK-jaLi Hongja (pinjin Li Hongya)
Površina
 • Prefekturno mesto13.086,9 km2
 • Urbano
 (2018)[3]
2.432,9 km2
 • Metropolitansko obm.
1.112,9 km2
Prebivalstvo
 (31. december 2020)
 • Prefekturno mesto4.359.446[1]
 • Urbano
3.072.100[2]
 • Ruralno
718.800[2]
Časovni pasUTC+8 (Kitajski standardni čas)
Poštna številka
730000
Omrežna skupina931
Koda ISO 3166CN-GS-01
Okrajšave registrskih številk甘A
BDP (2019)CNY 284 milijard[2]
 - na prebivalcaCNY 71.772[2]
Spletna stran[www.lanzhou.gov.cn www.lanzhou.gov.cn]
Mesto rož
Rosa rugosa
Landžov
"Landžov" v poenostavljeni (zgoraj) in tradicionalni (spodaj) kitajski pisavi
Poenostavljeno kitajsko兰州
Tradicionalno kitajsko蘭州
Poštna romanizacijaLanchow
Dobesedni pomen"Prefektura hribov orhidej"[4]

Landžov je eno izmed 100 znanstveno najproduktivnejših mest na svetu po rezultatih znanstvenih raziskav, ki jih spremlja Nature Index po podatkih iz Nature Index 2020 Science Cities.[6] Mesto je dom številnih raziskovalnih ustanov, zlasti univerze Landžov, ene izmed prestižnih kitajskih univerz in članice projekta 985.[7]

Na dan 31. decembra 2019 je v Landžovu živelo 3.790.900 prebivalcev, od tega 3.072.100 v urbanem območju.[2] V popisu leta 2020 je Landžov prvič presegel 4 milijone prebivalcev, skupno 4.359.446.

Zgodovina uredi

 
Landžou in most Džongšan v gradnji leta 1909, ki ga je posnel Robert Sterling Clark
 
Zahodna vrata (西关; Xīguān) starega mestnega obzidja leta 1875. Bila so porušena, čeprav njihova prometna soseska še vedno nosi to ime.

Prvotno na ozemlju starodavnih zahodnih Čjangov je Landžou postal del ozemlja države Čin v 6. stoletju pred našim štetjem.

Leta 81 pr. n. št., pod dinastijo Han (206 pr. n. št.–220 n. št.), je bilo odvzeto hunskemu Huandi Čanju in postalo sedež poveljstva Džinčeng (jùn), kasneje pa okrožja Džinčeng (Zlato mesto) (xiàn), pozneje preimenovan v Junvu. Vsaj od prvega tisočletja pr. n. št. je bila glavna povezava na starodavni severni svilni poti[8][9] in tudi pomembno zgodovinsko mesto prehoda preko Rumene reke. Za zaščito mesta so Kitajski zid podaljšali do Jumena. Deli Velikega zidu še vedno obstajajo znotraj pozidanega območja.[10]

Po padcu dinastije Han je Landžou postal prestolnica nasledstva plemenskih držav. V 4. stoletju je bil za kratek čas prestolnica neodvisne države Liang. Severna dinastija Vei (386–534) je ponovno vzpostavila poveljstvo Džinčeng in preimenovala okrožje Džinčeng (金城 'zlato mesto'). Pomešano z različnimi kulturnimi dediščinami je območje v današnji provinci Gansu od 5. do 11. stoletja postalo središče budističnega študija. Pod dinastijo Sui (581–618) je mesto prvič postalo sedež prefekture Landžou, to ime pa je obdržalo pod dinastijo Tang (618–907). Leta 763 je območje preplavilo Tibetansko cesarstvo, leta 843 pa so ga osvojili Tang. Kasneje je padel v roke dinastije Zahodna Šja (ki je cvetela v Činghaju od 11. do 13. stoletja), nato pa ga je leta 1081 prevzela dinastija Song (960–1126). Ime Landžou je bilo ponovno uveljavljeno, okrožje pa se je preimenovalo v Landžuan.

Po letu 1127 je padel v roke dinastije Jin, po letu 1235 pa je prišel v last Mongolskega imperija.

Pod dinastijo Ming (1368–1644) je bila prefektura degradirana v okrožje in dana pod upravo višje prefekture Lintao, vendar je bil leta 1477 Landžou ponovno ustanovljen kot politična enota.

Mesto je svoje sedanje ime dobilo leta 1656, v času dinastije Čing. Ko je bil Gansu leta 1666 ločena provinca, je Landžou postal njeno glavno mesto.

Leta 1739 je bil sedež Lintaoa prenesen v Landžou, ki je kasneje postal nadrejena prefektura, imenovana Landžou.

Landžou je bil močno poškodovan med Dunganskim uporom v letih 1864–1875. V 1920-ih in 1930-ih je postalo središče sovjetskega vpliva na severozahodni Kitajski.

Druga kitajsko-japonska vojna - druga svetovna vojna uredi

Med drugo kitajsko-japonsko vojno (1937–1945) je Landžou, ki je bil leta 1935 z cesto povezan s Šjanom, postal končna postaja 3200 km kitajsko-sovjetske ceste, ki se je uporabljala kot pot za sovjetske zaloge, namenjene območje Šjan. Ta cesta je ostala glavna prometna pot severozahodne Kitajske do dokončanja železnice od Landžoua do Urumčija v Šindžjangu.

Bitka za Landžou uredi

Staro letališče Landžou Dongang, ki je blizu mestnega središča, je bilo glavna vstopna točka za bojna letala, ki so bila Kitajski zagotovljena v okviru kitajsko-sovjetskega pakta o nenapadanju in skupaj z drugimi cilji okoli Landžoua, vključno s civilnimi središči, sta ga močno bombardirali Letalska služba japonske cesarske vojske in služba japonske cesarske mornarice.[11] Med letoma 1937 in 1945 so se med kitajskimi zračnimi silami in cesarskimi japonskimi zračnimi silami odvijale številne zračne bitke nad Landžoujem in okoliškimi regijami, zlasti od 1938 do 1941, ko je bil dotok sovjetskega vojnega materiala glavna podpora v kitajski uporniški vojni proti cesarstvu.

Medtem ko so se cesarske japonske sile do sredine leta 1941 pripravljale na operacijo Z proti Združenim državam in drugim zaveznikom v jugovzhodni Aziji in Tihem oceanu, je bil IJANF za prihajajočo vojno na Pacifiku zaposlen z urjenjem novih letalskih posadk v živih bojnih akcijah po vsej Kitajski. Na terenu sta muslimanska generala KMT Ma Hongkui in Ma Bufang ščitila Landžou s svojimi konjeniškimi enotami in se tako uprla, da Japonci nikoli niso zavzeli Landžouja.[12]

Mesto je sedež trenutno prazne rimskokatoliške škofije in je bilo prej središče apostolskega vikariata (Apostolski vikariat severnega Kan-Suja).[13]

Geografija uredi

  • Površina: 13.300 km²
  • Nadmorska višina: 1600 metrov
  • Severozahodno geografsko središče Kitajske
  • Več kot 20 kvadratnih kilometrov urbanizacije vzdolž južnih bregov Rumene reke.
  • Zonarska kotlina
  • Gore so na južni in severni strani mesta: Pogorje Čiljan, Mt. Pingliang in Mt. Kongtong (najbolj znani v taoizmu)
  • Rumena reka teče od zahoda proti vzhodu

Landžou leži na zgornjem toku Rumene reke, kjer izhaja iz gora, in je središče že od zgodnjih časov, saj je na južnem koncu poti, ki vodi preko Heši koridorja čez Srednjo Azijo. Obvladuje pristope do območja starodavne prestolnice Čangan (sodobni Šjan) v provinci Šaanši tako z zahoda kot s severozahoda, kot tudi območje jezera Činghaj prek zgornjih voda Rumene reke in njenih pritokov.

 
Panorama okrožja Čenguan (središče mesta), pogled iz gorskega parka Lanšan

Podnebje uredi

Landžou leži v zmernem pasu in ima polsuho podnebje (Köppen BSk) z vročimi poletji ter mrzlimi in zelo suhimi zimami. V mestnem jedru se na podlagi običajnih vrednosti 1971–2000 mesečna 24-urna povprečna temperatura giblje od −4,1 °C januarja do 23,4 °C julija. Povprečna letna temperatura je 10,9 °C, medtem ko je letna količina padavin 309 milimetrov, skoraj vse pade od maja do oktobra. Zime so tako suhe, da je sneženje včasih omejeno na jesen in pomlad. Z mesečnim odstotkom možnega sonca, ki se giblje od 47 odstotkov v septembru do 57 odstotkov v aprilu, je sonca velikodušno, a ne v izobilju, saj mesto letno prejme 2350 ur močnega sonca.[14]

Okoljevarstveni problemi uredi

 
Pogled na most Džongšan iz gorskega parka Baita

Mesto leži v ozki in ukrivljeni rečni dolini z okoliškimi gorami, ki blokirajo prost pretok zraka. Glede na nacionalno okoljsko analizo, ki sta jo januarja 2013 objavila Univerza Cinghua in Azijska razvojna banka, je bil Landžou med desetimi najbolj onesnaženimi mesti na svetu.[15] Kakovost zraka naj bi bila tako slaba, da včasih ni bilo videti Lanšana, gore, ki se dviga ob južni strani mesta. Landžou je tudi dom številnih tovarn, vključno z nekaterimi, ki se ukvarjajo s predelavo nafte in trpi zaradi velikih prašnih neviht, ki jih povzroča puščava Gobi, zlasti pozimi in spomladi. Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2011 na podlagi kitajske statistike poročala, da ima Landžou najslabšo kakovost zraka med enajstimi zahodnimi kitajskimi mesti. Njegova letna povprečna vrednost PM10 μg/m³ 150 je 7-krat večja od varne ravni, ki jo je določila Svetovna zdravstvena organizacija. Bil je slabši od Pekinga z odčitkom 121.[16]

Od takrat so oblasti sprejele ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka, ki so bili večinoma uspešni. »Zaprtih je bilo 13 onesnaževalskih podjetij s preveliko zmogljivostjo, več kot 200 zelo onesnažujočih podjetij je bilo pozimi začasno zaprtih, 78 industrijskih podjetij pa se je preselilo v industrijski park zunaj mesta.«[17] Leta 2015 je Kitajska prejela naziv podnebnega napredka Kitajske. Kot mesto, ki ga nekoč ni bilo mogoče opaziti s sateliti, je Landžou v zadnjih letih sprejel različne ukrepe za boj proti onesnaženosti zraka in zmanjšal svoj indeks onesnaženosti zraka z največjo hitrostjo po vsej Kitajski.[18] Glede na podatkovno zbirko WHO iz leta 2018[19] ima Landžou od 2700 mest na seznamu 158. najvišjo stopnjo onesnaženosti z delci PM 2,5, s povprečno vrednostjo 54 mikrogramov na kubični meter (dvakrat več kot Milano). Delež velikih delcev PM10 ostaja visok, 132 mikrogramov na kubični meter, deloma zaradi peščenih neviht.

Rumena reka pri Landžouju je zelo obremenjena z muljem, kar daje reki značilen blaten videz; vendar je kakovost vode na tem območju boljša od »smradnega odtoka, ki komaj prehaja za vodo dve uri dolvodno« (2008).[20] V zadnjih letih so v in blizu Rumene reke v Landžouju našli več primerkov ogroženega kitajskega velikanskega močerada.[21][22]

11. aprila 2014 so uradniki Landžoua svetovali prebivalcem, naj ne pijejo vode iz pipe, ker so ravni benzena 20-krat presegale nacionalno mejo 10 mikrogramov na liter. Mestni vodovod je domneval, da je krivec industrijska kemična proizvodnja, podobno kot se je zgodilo leta 2005 ob eksplozijah v kemični tovarni Džilin.[23]

Izbruh bruceloze, ki je okužil ljudi, se je v mestu zgodil leta 2020, potem ko je biofarmacevtska tovarna, vključena v proizvodnjo cepiv, pomotoma izčrpala bakterijo v ozračje v izpušnem zraku zaradi uporabe razkužila s pretečenim rokom uporabnosti in prizadela več kot 3000 ljudi.[24][25]

Potresi uredi

Landžou redno doživlja potrese, čeprav običajno z nizko intenzivnostjo. Leta 1920 je velik potres ubil več kot 100.000 ljudi v provinci Ningšja in vzhodni Gansu, čeprav je bilo samo 42 ubitih v samem mestu, nizko število pa je bilo pripisano močni, a prilagodljivi naravi lesenih stavb v mestu.[26] Lanzhou je leta 2008 prizadel tudi potres v Sečuanu leta 2008.

Demografija uredi

Po kitajskem popisu leta 2020 je Landžou prvič presegel 4 milijone prebivalcev, s skupno populacijo 4.359.446 prebivalcev in 3.042.863 v pozidanem (ali metro) območju 1.112,9 kvadratnih kilometrov, ki ga sestavljajo 4 osrednje mestna okrožja, Landžou Šin, v bližini letališča, ki rastejo zelo hitro, in okrožja Hongu, ki še niso somestja. To je pomenilo znatno rast po obdobju počasnejše rasti. Močno rast so pripisali staršem, ki iščejo boljše izobraževalne možnosti za svoje otroke, upokojenim delavcem migrantom, ki se vračajo v Gansu, izboljšanim storitvam v mestu in vladnim politikam.[27]

Turizem uredi

 
Mošeja Šiguan po petkovi molitvi
  • Gorski park petih izvirov (五泉山公园) je bil urejen na severni strani gore Gaolan, znan je po petih izvirih in več budističnih templjih.
  • Most Džongšan (中山桥) je bil prvi stalni most čez Rumeno reko.
  • Gorski park Baita (白塔山公园) je bil urejen blizu gora na nadmorski višini 1700 metrov in odprt leta 1958 čez most Džongšan.
  • Botanični vrt Landžou (兰州植物园) je v okrožju Aning, ima veliko različnih dreves, rož in drugih rastlin.
  • Mošeja Šiguan (西关清真寺) je ena večjih mošej na Kitajskem.
  • Na gori Vučuan (五泉山) je veliko starodavnih arhitekturnih znamenitosti.
  • Gora Šinglong (兴隆山) je prekrita z gostimi borovimi gozdovi in potresena s pisanimi templji.[28]
  • Lutusi starodavna vlada (鲁土司衙门旧址), velik kompleks starodavnih vladnih stavb.

Muzeji uredi

 
Muzej province Gansu
  • Provincijski muzej Gansu (甘肃省博物馆), prikazuje arheološke in fosilne najdbe iz Gansuja ter razstave o zgodovini Gansuja.
  • Muzej Landžou (兰州市博物馆) je pomembna kulturna enota na svilni poti. Od oktobra 2017 zbirka vsebuje več kot 13.000 kosov, vključno z lončenino, porcelanom, bronom, kaligrafijo, kovanci, žadom, kamenino itd. Obstaja 52 nacionalnih prvorazrednih kulturnih relikvij, 78 nacionalnih kulturnih relikvij druge stopnje in 682 nacionalnih kulturnih relikvij tretje stopnje.[29]
  • Umetnostni muzej Gansu (甘肃艺术馆), ki umetnikom ponuja širok prikaz in zunanjo komunikacijsko platformo.
  • Razstavna dvorana za načrtovanje mesta Landžou (兰州市规划展览馆), ki prikazuje globoko kulturo Rumene reke in združuje razstavo v zaprtih prostorih, arhitekturni koncept in urbane značilnosti.
  • Muzej poslikane keramike Landžou (兰州彩陶博物馆), skupno število zbirk je 250, vključno s 50 dragocenimi kulturnimi relikvijami, prikazuje civilizacijo poslikane keramike, ki jo predstavlja kulturna keramika Madžjajao.
  • Muzej znanosti in tehnologije Gansu (甘肃科技博物馆) zvok, svetloba, elektrika in druga visokotehnološka sredstva bodo v celoti sprejeti, način poučevanja in učenja pa bo obiskovalcem omogočil, da sprejmejo sodobno znanost v prijetnem vzdušju.

Kultura uredi

Mesto je kulturno središče Gansuja. Je dom številnih različnih etničnih skupin in njihovih kultur, vendar so najpomembnejše tri skupine Han, Hui in Zang.

  • Kitajska opera: Činčjang Opera
  • Kulinarika: Landžou goveji lamijski rezanci, številne druge vrste rezancev, korenina lilije in veliko različnih vrst ovčjega mesa so pomembni elementi posebne prehranjevalne kulture Landžoua. Goveji rezanci so dobro znani po vsej Kitajski. V mestu je več kot 1000 restavracij z govejimi rezanci.
  • Islam na Kitajskem: mošeja Šiguan je bila zgrajena v obdobju dinastije Ming in obnovljena leta 1990. Zavzema površino 467 kvadratnih metrov in je ena najvplivnejših mošej na Kitajskem. Arhitektura mošeje pretežno odseva arabsko arhitekturo.[30]

Mnogi ljudje v Landžou so vraževerni.[31]

Pobratena mesta uredi

Sklici uredi

  1. ↑ »2021年兰州市人口总人数口和第七次人口普查结果-红黑人口库2021年«. www.hongheiku.com. Pridobljeno 9. junija 2021.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 »2019年兰州市国民经济和社会发展统计公报«. 27. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2020.
  3. ↑ Cox, W (2018). Demographia World Urban Areas. 14th Annual Edition (PDF). St. Louis: Demographia. str. 22.
  4. ↑ Jun Jing (1996), The Temple of Memories: History, Power, and Morality in a Chinese Village, Stanford: Stanford University Press, str. 4.
  5. ↑ »Illuminating China's Provinces, Municipalities and Autonomous Regions«. PRC Central Government Official Website. Pridobljeno 17. maja 2014.
  6. ↑ »Nature Index 2020 Science Cities | Supplements | Nature Index«. www.natureindex.com. Pridobljeno 15. oktobra 2020.
  7. ↑ »Nature Index 2018 Science Cities | Nature Index Supplements | Nature Index«. www.natureindex.com. Pridobljeno 15. oktobra 2020.
  8. ↑ Xian, Xiaowei; Zhang, Linyuan; Ai, Nanshan; Wihelm, Wohlke (1. marec 1991). »On the relation between the evolution of natural environment and human factors and the development of urban settlement—Take the Lanzhou Valley Basin as an examples«. Chinese Geographical Science. 1 (1): 42–53. doi:10.1007/BF02664455. S2CID 195214733.
  9. ↑ »Silk Road, North China«. The Megalithic Portal.
  10. ↑ Archived at Ghostarchive and the Wayback Machine: 城内外（116）黄河之都金城兰州 [Yellow River Capital Jincheng Lanzhou].
  11. ↑ 兰州空战：中国空战史上最惨烈的一次消耗战！ (v kitajščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. marca 2016.
  12. ↑ Stéphane William Darrach Halsey, Bernard Johnston (M.A.) (1989). Collier's encyclopedia: with bibliography and index, Volume 14. Macmillan Educational Co. str. 285. Pridobljeno 28. junija 2010.
  13. ↑ »CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Vicariate Apostolic of Northern Kan-Su«. www.newadvent.org. Pridobljeno 14. avgusta 2017.
  14. ↑ »Experience Template« CMA台站气候标准值(1991-2020) (v kitajščini). China Meteorological Administration. Pridobljeno 11. aprila 2023.
  15. ↑ »Weather & Extreme Events 7 of 10 Most Air-Polluted Cities Are in China«. discovery.com. Imaginechina/Corbis. 16. januar 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. septembra 2014. Pridobljeno 1. septembra 2014.
  16. ↑ WHO report OAP_database_8_2011.xls
  17. ↑ »Across China: NW China city's air pollution transformation«. 14. avgust 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. oktobra 2014.
  18. ↑ »China's far west poised to overtake Hebei in a "most polluted" list«. China Dialogue. 15. junij 2016.
  19. ↑ »WHO ǀ WHO Global Ambient Air Quality Database (update 2018)«. World Health Organization.
  20. ↑ Rob Gifford (6. januar 2008). »Yellow River Pollution Is Price of Economic Growth«. NPR.
  21. ↑ 兰州三名男子黄河边捡到娃娃鱼 已交到派出所_网易新闻. news.163.com.
  22. ↑ 皋兰什川农民在小峡电站库区发现罕见"娃娃鱼"_网易新闻. news.163.com.
  23. ↑ Spegele, Brian (11. april 2014). »Water Scare Hits Chinese City of Lanzhou«. Wall Street Journal. Pridobljeno 14. aprila 2014.
  24. ↑ China reports outbreak of brucellosis disease 'way larger' than originally thought 18 September 2020 www.news.com.au, accessed 18 September 2020
  25. ↑ »兰州药厂泄漏事件布病患者：肿痛无药可吃，有人已转成慢性病_绿政公署_澎湃新闻-The Paper«. www.thepaper.cn.
  26. ↑ "The Earthquake," E. J. Mann in Links with China and Other Lands, No. 31, April 1921, Lanzhou: China Inland Mission (quarterly) Bound volume in MS 380302, Papers of Ebenezer and Mabel Mann, SOAS, 331.[1] Arhivirano October 11, 2013, na Wayback Machine.
  27. ↑ 财经自媒体 (26. maj 2021). »人口增加74万 兰州离"强省会"还有多远？«. finance.sina.com.cn. Pridobljeno 9. junija 2021.
  28. ↑ »Xinglong Mountain, Lanzhou, Gansu«. www.travelchinaguide.com.
  29. ↑ »兰州市博物馆«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. februarja 2020. Pridobljeno 5. julija 2018.
  30. ↑ Xiguan Mosque from Muslim2China
  31. ↑ Tvetene Malme, Erik (2014). 平安神: Mao Zedong as a Deity (PDF). DUO Research Archive. University of Oslo. str. 1.
  32. ↑ »Albuquerque, New Mexico & Lanzhou, China«. Sister Cities International. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2015. Pridobljeno 25. maja 2015.
  33. ↑ »Heart crosses over the ocean«. Akita City , Akita , Japan. 22. september 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2015. Pridobljeno 23. julija 2015.
  34. ↑ 34,0 34,1 34,2 34,3 34,4 付博. »List of Gansu's sister cities by 2012«. gansu.chinadaily.com.cn. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. aprila 2020. Pridobljeno 14. avgusta 2017.
  35. ↑ »Sister City Relationships between China and the United Kingdom«. www.chinese-embassy.org.uk. Pridobljeno 14. avgusta 2017.
  36. ↑ Council, Hilltops (4. junij 2013). »#didyouknow #youngnsw has a sister city in #China – Lanzhou City, when in Young visit the Chinese Tribute Gardenpic.twitter.com/R81TN99ZcT«. Pridobljeno 14. avgusta 2017.

Literatura uredi

  • Cheung, Raymond. OSPREY AIRCRAFT OF THE ACES 126: Aces of the Republic of China Air Force. Oxford: Bloomsbury Publishing Plc, 2015. ISBN 978 14728 05614.
  • 徐 (Xú), 露梅 (Lùméi). 隕落 (Fallen): 682位空军英烈的生死档案 - 抗战空军英烈档案大解密 (A Decryption of 682 Air Force Heroes of The War of Resistance-WWII and Their Martyrdom). 东城区, 北京， 中国: 团结出版社, 2016. ISBN 978-7-5126-4433-5.

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Landžov


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Landžov&oldid=6106199«