Odpre glavni meni

Kuščarice (znanstveno ime Lacertidae) živijo v Evropi, Aziji in Afriki. Imajo telo pokrito s številnimi ploščicami in luskami, vitko telo in dolge noge. V nevarnosti odvržejo rep. Vse kuščarice imajo na stegnih zadnjih nog femoralne pore (spremenjene kožne žleze).

Kuščarice
Podarcis hispanica
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Reptilia (plazilci)
Red: Squamata (luskarji)
Družina: Lacertidae
Oppel, 1811
Rodovi

Veliko, glej besedilo.

Vsebina

OpisUredi

Posamezne vrste kuščaric imajo podobno obliko, vitko telo in dolg rep. Imajo raznolike vzorce in barve, celo v okviru iste vrste. Na glavah imajo večje ploščice, majhne in zrnate oblike na hrbtni strani, na trebušni strani pa pravokotne. Večina vrst je spolno dimorfnih, samci in samice imajo različne vzorce.[1]

Večina vrst ima telo krajše od 9 cm (brez repa), čeprav največja živeča kuščarica Gallotia stehlini doseže 46 cm. Nekatere izumrle vrste so bile še večje. So večinoma žužkojedi.[1] Izjema je Meroles anchietae, ki se prehranjuje s semeni kar je primerna hrana za kuščarja, ki živi v Namibijski puščavi.

LuskeUredi

Pri vseh kuščaricah so luske razporejene v vrstah ena ob drugi ali pa se prekrivajo kot strešniki. Na zgornji strani glave imajo vedno 16 ploščic. Po značilni legi teh ploščic se posamezne vrste kuščaric med seboj razlikujejo.[2] Na trebušni strani trupa je razporejenih po 6 širokih ploščic v vsaki vrsti.

ČutilaUredi

Kot vsi plazilci imajo kuščarice dobro razvite parne oči z vekami. Za glavo imajo teman okrogel bobnič, pod njim je srednje uho, skozi katerega je bobnič preko slušne koščice povezan z labirintom. Za vohanje imajo prav tako kot vsi ostali plazilci v bližini nosnic na trdem nebu pomožen Jacobsonov organ.

PrebavilaUredi

Plazilci imajo raztegljiv želodec in je pri kuščaricah postavljen vzdolžno na os telesa. Imajo dobro razvita jetra in žlezo slinavko. Črevo se konča s kloako. Pri kačah in kuščarjih se sečnina meša z vsebino kloake, tako nastane smrdeča snov.

SistematikaUredi

  • Poddružina Gallotiinae

  • Poddružina Lacertinae

 
Razporeditev ploščic[3] pri Mesalina guttulata: cs=podčeljustna; f=čelna; fn=mednosnična oz. čelnonosnična;fp=čelnotemenska; ip=medtemenska; l¹=obuzdna oz. jermenasta; l²=obuzdno-očesna oz. jermenasto-očesna; la=zgornjeustnina oz. nadustnina; la¹=spodnjustnine; m=bradna; n=nosnična; o=zatilnična; p=temenska; pf=predčelna; pn=zanosnična; r=gobčna; sbo=podočesna; sc=trepalnična; sn=nadnosnična; so=nadočesna; ty=slušna

Zunanje povezaveUredi

ReferenceUredi

  1. 1,0 1,1 Bauer, Aaron M. (1998). Cogger, H.G.; Zweifel, R.G., ur. Encyclopedia of Reptiles and Amphibians. San Diego: Academic Press. str. 163–165. ISBN 0-12-178560-2. 
  2. Narcis Mršić (1997). Plazilci (Reptilia) Slovenije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. str. 83–84. COBISS 65274624. ISBN 961-234-029-3. 
  3. Narcis Mršić (1997). Plazilci (Reptilia) Slovenije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. str. 7–9. COBISS 65274624. ISBN 961-234-029-3.