Odpre glavni meni

Kresnik (nagrada)

Kresnikovo nagrado, tudi nagrado kresnik od 1991 dalje podeljuje časnik Delo za najboljši slovenski roman preteklega leta. Podelitev se zadnja leta dogaja na Rožniku nad Ljubljano. Komisija je bila na začetku šest ali sedemčlanska, pozneje pet, zdaj pa je štiričlanska. Pravila nagrajevanja ne vsebujejo seznama kriterijev, po katerih bi komisija presojala in utemeljevala izbor, računa se na strokovno kompetenco in avtoriteto žirantov. [1]

Kresnik (nagrada)
Kresnik 2013.jpg
Podeljeno za najboljši slovenski roman leta
Podeljuje časopisna hiša Delo
Država Slovenija
Prvič podeljeno 1991


NagrajenciUredi

Leto Avtor Roman Založba romana
1991 Lojze Kovačič Kristalni čas DZS
1992 Feri Lainšček Namesto koga roža cveti Prešernova družba
1993 Miloš Mikeln Veliki voz Mihelač
1994 Andrej Hieng Čudežni Feliks Mladinska knjiga
1995 Tone Perčič Izganjalec hudiča Cankarjeva založba
1996 Berta Bojetu Ptičja hiša Wieser
1997 Vlado Žabot Volčje noči Pomurska založba
1998 Zoran Hočevar Šolen z brega Založba /*cf
1999 Drago Jančar Zvenenje v glavi[2] Mladinska knjiga
2000 Andrej Skubic Grenki med DZS
2001 Drago Jančar Katarina, pav in jezuit Slovenska matica
2002 Katarina Marinčič Prikrita harmonija Mladinska knjiga
2003 Rudi Šeligo Izgubljeni sveženj Nova revija
2004 Lojze Kovačič Otroške stvari Beletrina
2005 Alojz Rebula Nokturno za Primorsko Mohorjeva Celje/Trst
2006 Milan Dekleva Zmagoslavje podgan Cankarjeva založba
2007 Feri Lainšček Muriša Beletrina
2008 Štefan Kardoš Rizling polka Litera
2009 Goran Vojnović Čefurji raus! Beletrina
2010 Tadej Golob Svinjske nogice Litera
2011 Drago Jančar To noč sem jo videl Modrijan
2012 Andrej Skubic Koliko si moja Beletrina
2013 Goran Vojnović Jugoslavija, moja dežela Beletrina
2014 Davorin Lenko Telesa v temi Center za slovensko književnost
2015 Andrej E. Skubic Samo pridi domov Modrijan
2016 Miha Mazzini Otroštvo Goga
2017 Goran Vojnović Figa Beletrina
2018 Drago Jančar In ljubezen tudi Beletrina
2019 Bronja Žakelj Belo se pere na devetdeset Beletrina

1991Uredi

Nominacij še ni bilo. Žirija: Andrej Hieng (predsednik), Franc Zadravec, Janko Kos, Aleš Berger, Peter Božič, Tomo Virk, Silvija Borovnik

Nominiranci 1992Uredi

Nominiranci 1993Uredi

Nominiranci 1994Uredi

Nominiranci 1995Uredi

Žirija: Marjan Dolgan, Andrej Hieng, Jože Horvat, Milček Komelj, Ženja Leiler, Tomo Virk, Tea Štoka

Nominiranci 1996Uredi

Žirija: Silvija Borovnik, Goran Gluvič, Milček Komelj, Marjeta Novak Kajzer, Alenka Zor Simoniti

Nominiranci 1997Uredi

Nominiranci 1998Uredi

Žirija: Veno Taufer (Nova revija), Andrej Arko (Sodobnost), Samo Kutoš (Literatura), Jože Horvat (Delo), Nela Malečkar (Delo)

Nominiranci 1999Uredi

Žirija: Veno Taufer (Nova revija, predsednik), Andrej Arko (Sodobnost), Samo Kutoš (Literatura), Jože Horvat (Delo), Nela Malečkar (Delo)

Nominiranci 2000Uredi

Žirija: Andrej Inkret (Delo, predsednik), Drago Bajt (Nova revija), Ignacija J. Fridl (Literatura), Miloš Mikeln (Sodobnost), Ženja Leiler (Delo)

Nominiranci 2001Uredi

Žirija: Andrej Inkret (Delo, predsednik), Drago Bajt (Nova revija), Ignacija J. Fridl (Literatura), Miloš Mikeln (Sodobnost), Ženja Leiler (Delo)

Nominiranci 2002Uredi

Žirija: Andrej Inkret (Delo, predsednik), Sandra Baumgartner (Sodobnost), Ignacija J. Fridl (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), Ženja Leiler (Delo)

Nominiranci 2003Uredi

Prva petericaUredi

Druga petericaUredi

Žirija: Andrej Inkret, Ženja Leiler Kos (Delo), Ignacija J. Fridl (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), Sandra Baumgartner (Sodobnost)

Nominiranci 2004Uredi

Nominiranci 2005Uredi

Prva petericaUredi

Druga petericaUredi

Žirija: Matevž Kos, Vanesa Matajc (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), Matej Bogataj (Delo), Lucija Stepančič (Sodobnost)

Nominiranci 2006Uredi

Prva petericaUredi

Druga petericaUredi

Žirija: Matevž Kos, Vanesa Matajc (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), Matej Bogataj (Delo), Lucija Stepančič (Sodobnost)

Nominiranci 2007Uredi

Prva petericaUredi

Druga petericaUredi

Žirija: Matevž Kos, Vanesa Matajc (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), Matej Bogataj (Delo), Vesna Jurca Tadel (Sodobnost)

Nominiranci 2008Uredi

Prva petericaUredi

Druga petericaUredi

Žirija: Vanesa Matajc, Matej Bogataj, Vesna Jurca Tadel, Peter Kolšek, Urban Vovk

Nominiranci 2009Uredi

Prva petericaUredi

Druga petericaUredi

Žirija: Vanesa Matajc, Matej Bogataj, Vesna Jurca Tadel, Peter Kolšek, Urban Vovk

Žirija je pregledala 110 romanov. V odsotnosti zmagovalca Gorana Vojnovića je nagrado 5000 evrov prejel in kres prižgal Aleksandar Rajaković, ki upodablja glavnega junaka v gledališki uprizoritvi romana.[3]

Nominiranci 2010Uredi

Nominiranci 2011Uredi

Nominiranci 2012Uredi

Nominiranci 2013Uredi

Nominiranci 2014Uredi

Nominiranci 2015Uredi

Nominiranci 2016Uredi

Finalisti
Preostali nominiranci

Žirija: Tone Smolej, Tina Vrščaj, Tina Kozin, Aljoša Harlamov

Nominiranci 2017Uredi

Finalisti
Preostali nominiranci

Žirija v sestavi Tina Vrščaj, Tina Kozin, Alen Albin Širca in Tone Smolej je izbirala med približno 110 romani z letnico 2016.

Nominiranci 2018Uredi

Finalisti
Drugi nominiranci

Žirija v sestavi Tone Smolej, Tina Vrščaj, Tina Kozin in Alen Albin Širca je izbirala med 172 romani.

Nominiranci 2019Uredi

Finalisti
Preostali nominiranci

Žirija v sestavi Mimi Podkrižnik (predsednica), Tina Vrščaj, Mateja Komel Snoj, Tone Smolej in Alen Albin Širca je izbirala med 175 romani.

Sklici in opombeUredi

  1. Urška Perenič, Miran Hladnik: Literarno nagrajevanje med kulturnim ritualom in strokovno objektivizacijo. http://lit.ijs.si/nagrajevanje.pdf
  2. Po romanu je bil posnet film Zvenenje v glavi.
  3. (23. 6. 2009). Kresnik Goranu Vojnoviću. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 24. 6. 2009; Igor Bratož, Kresnik Goranu Vojnoviću za roman Čefurji raus! Delo 24. 6. 2009.
  4. Med avtorji je bilo žensk 37 %, knjig, ki so jih napisale ženske, pa med okroglo 110 romani 42 %. Deseto mesto je za las zgrešila Vesna Lemaić z Odlagališčem. *Gl. tudi: Miran Hladnik: "Kmalu bo več ljudi pisalo kot bralo", Planet Siol.net 1. 6. 2011; Moj favorit je že izpadel iz ožjega izbora, Delo 22. junija 2011. 15.
  5. Lanska slovenska romaneskna bera je bila nekaj manjša kot leto prej in je mogoče znak, da se je ekonomska kriza dotaknila tudi te produkcije. Žirija, ki je z izjemo starega predsednika v sveži sestavi, je po utečenem postopku najprej izločila mladinsko berilo, ponatise, prevode in knjige z neustrezno letnico ter dodala naslove, ki jih je bibliografija pomotoma izpustila. Potem je iz stotnije kandidatov izbrala deseterico nominirancev tako, da je upoštevala tiste romane, za katere je glasovalo vsaj troje od petih žirantov. Da se nismo odločali po inerciji, dokazuje to, da v izbor nista prišla dva od štirih starih nagrajencev in štirje od sedmih nekdanjih nominirancev. V drugem krogu smo iz deseterice izbrali pet finalistov, med njimi dve avtorici, ki sta bili nominirani prvič in blažita dosedanji moški monopol. Odločitev za zadnjega v peterici ni bila enostavna, soglasnost članov žirije pa je bila nekaj čez 70 %, kar ob raznolikosti blaga, ki smo ga ocenjevali, ni slabo. Kriterije imamo sicer iste (slog, sporočilnost, kompozicija, berljivost), naše ocene se razhajajo zaradi različne teže, ki jo pripisujemo posameznim lastnostim. Splošni vtis o slovenskem romanopisju? Opraviti imamo z žanri detektivke, ljubezenskega, vojnega, humorističnega, družbenokritičnega, (avto)biografskega, rodbinskega romana in romana s ključem. Nobeden od finalistov ni v absolutni prednosti, kar pomeni, da se splača vzeti v roke vse. -- Miran Hladnik, izjava za Delo 24. maja, str. 22, ob izboru peterice finalistov za kresnika; gl. tudi: Kresnik 2012, Delo 23. junija 2013, za polemiko z Vladom Žabotom pa Kdo zatira najboljše romane? Slovlit 12. junija in 30. junija 2013.
  6. "Roman nam je letos spet dobro obrodil in proč so strahovi, da bo ekonomska kriza zatrla pripovedno strast med Slovenci, prej narobe; nevarno je posegla le v delo žirije, ki ji je odvzela enega člana in jo primorala, da v okrnjeni postavi in za manj denarja prebere in oceni več del. Za devetdeset odstotkov od pregledanih 130 romanov smo bili žiranti soglasni v prepričanju, da niso za ožji izbor, obetavni preostanek pa smo morali oklestiti na deset nominirancev in tu so se naše literarne preference začele rahlo razhajati. Aritmetika je nazadnje [...] iz individualnih lestvic določila dokončni izbor tako, da je izločila posamezne osamljene oz. nizko rangirane kandidate. Tvegano je v izbrani pestri romaneskni množici iskati tiste prepoznavne skupne poteze, ki naj bi jih določil aktualni čas in bi znabiti celo nakazovale, v katero smer je krenila domača »pripovedna karavana« [...], ena od njih pa je prav gotovo razmerje med očeti in sinovi, oziroma, če posplošimo, odnos potomcev do predhodne generacije. Kot da je postalo očitno, kako vzorci obnašanja iz preteklosti ne veljajo več in se je treba življenja lotiti po svoje. Že če bodo romani ozaveščali samo to spoznanje, bodo med bralci opravili nemajhno delo, da o užitku v njihovem slogovnem in kompozicijskem artizmu ter pripovedni zasvojljivosti ne izgubljamo besed." (Iz izjave predsednika žirije za Delo.) — Deseto mesto je za las zgrešil Evald Flisar z romanom Dekle, ki bi raje bilo drugje. Gl. tudi Minute za kulturo s predsednikom kresnikove žirije dr. Miranom Hladnikom, Delo: Multimedija [video] 26. aprila 2013; tudi na Youtubu.

ViriUredi

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi