Wikipedija

Kresnik (nagrada)

Za druge pomene glej Kresnik.

Kresnikovo nagrado, tudi nagrado kresnik, od 1991 dalje podeljuje časnik Delo za najboljši slovenski roman preteklega leta. Podelitev se zadnja leta dogaja na Rožniku nad Ljubljano. Komisija je bila na začetku šest ali sedemčlanska, pozneje pet, zdaj pa je štiričlanska. Pravila nagrajevanja ne vsebujejo seznama kriterijev, po katerih bi komisija presojala in utemeljevala izbor, računa se na strokovno kompetenco in avtoriteto žirantov.[1]

Kresnik (nagrada)

Podeljeno za najboljši slovenski roman leta
Podeljuje časopisna hiša Delo
Država Slovenija
Prvič 1991

Nagrajenci uredi

Leto Avtor Roman Založba romana
1991 Lojze Kovačič Kristalni čas DZS
1992 Feri Lainšček Namesto koga roža cveti Prešernova družba
1993 Miloš Mikeln Veliki voz Mihelač
1994 Andrej Hieng Čudežni Feliks Mladinska knjiga
1995 Tone Perčič Izganjalec hudiča Cankarjeva založba
1996 Berta Bojetu Ptičja hiša Wieser
1997 Vlado Žabot Volčje noči Pomurska založba
1998 Zoran Hočevar Šolen z brega Založba /*cf
1999 Drago Jančar Zvenenje v glavi[2] Mladinska knjiga
2000 Andrej Skubic Grenki med DZS
2001 Drago Jančar Katarina, pav in jezuit Slovenska matica
2002 Katarina Marinčič Prikrita harmonija Mladinska knjiga
2003 Rudi Šeligo Izgubljeni sveženj Nova revija
2004 Lojze Kovačič * Otroške stvari Beletrina
2005 Alojz Rebula Nokturno za Primorsko Mohorjeva Celje/Trst
2006 Milan Dekleva Zmagoslavje podgan Cankarjeva založba
2007 Feri Lainšček Muriša Beletrina
2008 Štefan Kardoš Rizling polka Litera
2009 Goran Vojnović Čefurji raus! Beletrina
2010 Tadej Golob Svinjske nogice Litera
2011 Drago Jančar To noč sem jo videl Modrijan
2012 Andrej Skubic Koliko si moja Beletrina
2013 Goran Vojnović Jugoslavija, moja dežela Beletrina
2014 Davorin Lenko Telesa v temi Center za slovensko književnost
2015 Andrej E. Skubic Samo pridi domov Modrijan
2016 Miha Mazzini Otroštvo Goga
2017 Goran Vojnović Figa Beletrina
2018 Drago Jančar In ljubezen tudi Beletrina
2019 Bronja Žakelj Belo se pere na devetdeset Beletrina
2020 Veronika Simoniti Ivana pred morjem Cankarjeva založba
2021 Borut Kraševec Agni LUD Šerpa
2022 Roman Rozina Sto let slepote Mladinska knjiga
2023 Lado Kralj * Ne bom se več drsal na bajerju Beletrina

* kresnik podeljen po smrti nagrajenca – posthumno

Večkratni nagrajenci
Št. zmag Avtor Romani
4 Drago Jančar Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001), To noč sem jo videl (2011), In ljubezen tudi (2018)
3 Goran Vojnović Čefurji raus! (2009), Jugoslavija, moja dežela (2013), Figa (2017)
Andrej Skubic Grenki med (2000), Koliko si moja (2012), Samo pridi domov (2015)
2 Lojze Kovačič Kristalni čas (1991), Otroške stvari (2004, posthumno)
Feri Lainšček Namesto koga roža cveti (1992), Muriša (2007)
Posebni kresniki
  • kresnik vseh kresnikov, podeljen ob 25-letnici nagrade (2016): Kristalni čas Lojzeta Kovačiča
  • najboljši s kresnikom nagrajeni roman med letoma 2010 in 2019 – kresnik desetletja (2020): To noč sem jo videl Draga Jančarja

1991 uredi

Nominacij še ni bilo. Žirija: Andrej Hieng (predsednik), Franc Zadravec, Janko Kos, Aleš Berger, Peter Božič, Tomo Virk, Silvija Borovnik

Nominiranci 1992 uredi

Žirija: Franc Zadravec, Aleš Berger, Matej Bogataj, Peter Kolšek, Tomo Virk, Vlado Žabot

Nominiranci 1993 uredi

Žirija: Franc Zadravec, Peter Božič, Igor Bratož, Peter Kolšek, Matevž Kos, Tomo Virk, Vlado Žabot

Nominiranci 1994 uredi

Žirija: Marjan Dolgan, Igor Bratož, Aleš Debeljak, Jože Horvat, Ženja Leiler, Aleksander Zorn, Vlado Žabot

Nominiranci 1995 uredi

Žirija: Marjan Dolgan, Andrej Hieng, Jože Horvat, Milček Komelj, Ženja Leiler, Tomo Virk, Tea Štoka

Nominiranci 1996 uredi

Žirija: Silvija Borovnik, Goran Gluvič, Milček Komelj, Marjeta Novak Kajzer, Alenka Zor Simoniti

Nominiranci 1997 uredi

Žirija: Silvija Borovnik, Mate Dolenc, Goran Gluvič, Marjeta Novak Kajzer, Alenka Zor Simoniti

Nominiranci 1998 uredi

Žirija: Veno Taufer (Nova revija), Andrej Arko (Sodobnost), Samo Kutoš (Literatura), Jože Horvat (Delo), Nela Malečkar (Delo)

Nominiranci 1999 uredi

Žirija: Veno Taufer (Nova revija, predsednik), Andrej Arko (Sodobnost), Samo Kutoš (Literatura), Jože Horvat (Delo), Nela Malečkar (Delo)

Nominiranci 2000 uredi

Žirija: Andrej Inkret (Delo, predsednik), Drago Bajt (Nova revija), Ignacija J. Fridl (Literatura), Miloš Mikeln (Sodobnost), Ženja Leiler (Delo)

Nominiranci 2001 uredi

Žirija: Andrej Inkret (Delo, predsednik), Drago Bajt (Nova revija), Ignacija J. Fridl (Literatura), Miloš Mikeln (Sodobnost), Ženja Leiler (Delo)

Nominiranci 2002 uredi

Žirija: Andrej Inkret (Delo, predsednik), Sandra Baumgartner (Sodobnost), Ignacija J. Fridl (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), Ženja Leiler (Delo)

Nominiranci 2003 uredi

Prva peterica uredi

Druga peterica uredi

Žirija: Andrej Inkret, Ženja Leiler Kos (Delo), Ignacija J. Fridl (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), Sandra Baumgartner (Sodobnost)

Nominiranci 2004 uredi

Prva peterica uredi

Druga peterica uredi

Žirija: Matevž Kos, Vanesa Matajc (Literatura), Sandra Baumgartner (Sodobnost), Jaroslav Skrušny (Nova revija), Matej Bogataj (Delo)

Nominiranci 2005 uredi

Prva peterica uredi

Druga peterica uredi

Žirija: Matevž Kos, Vanesa Matajc (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), Matej Bogataj (Delo), Lucija Stepančič (Sodobnost)

Nominiranci 2006 uredi

Prva peterica uredi

Druga peterica uredi

Žirija: Matevž Kos, Vanesa Matajc (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), Matej Bogataj (Delo), Lucija Stepančič (Sodobnost)

Nominiranci 2007 uredi

Prva peterica uredi

Druga peterica uredi

Žirija: Matevž Kos, Vanesa Matajc (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), Matej Bogataj (Delo), Vesna Jurca Tadel (Sodobnost)

Nominiranci 2008 uredi

Prva peterica uredi

Druga peterica uredi

Žirija: Vanesa Matajc, Matej Bogataj, Vesna Jurca Tadel, Peter Kolšek, Urban Vovk

Nominiranci 2009 uredi

Prva peterica uredi

Druga peterica uredi

Žirija: Vanesa Matajc, Matej Bogataj, Vesna Jurca Tadel, Peter Kolšek, Urban Vovk

Žirija je pregledala 110 romanov. V odsotnosti zmagovalca Gorana Vojnovića je nagrado 5000 evrov prejel in kres prižgal Aleksandar Rajaković, ki upodablja glavnega junaka v gledališki uprizoritvi romana.[3]

Nominiranci 2010 uredi

Prva peterica uredi

Druga peterica uredi

Žirija: Miran Hladnik, Miriam Drev, Vesna Jurca Tadel, Peter Kolšek, Urban Vovk

Nominiranci 2011 uredi

Prva peterica uredi

Druga peterica uredi

Žirija: Miran Hladnik, Miriam Drev, Vesna Jurca Tadel, Peter Kolšek, Urban Vovk

Nominiranci 2012 uredi

Prva peterica uredi

Druga peterica uredi

Evidentirano je bilo okrog 100 romanov.[5]

Žirija: Miran Hladnik, Igor Bratož, Alojzija Zupan Sosič, Tina Vrščaj, Valentina Plahuta Simčič

Nominiranci 2013 uredi

Prva peterica uredi

Druga peterica uredi

Evidentirano je bilo okrog 130 romanov.[6]

Žirija: Miran Hladnik, Igor Bratož, Alojzija Zupan Sosič, Urška Perenič

Nominiranci 2014 uredi

Prva peterica uredi

Druga peterica uredi

Žirija: Alojzija Zupan Sosič, Igor Bratož, Urška Perenič, Aljoša Harlamov

Nominiranci 2015 uredi

Prva peterica uredi

Druga peterica uredi

Žirija: Gabriela Babnik, Igor Bratož, Aljoša Harlamov, Tina Kozin

Nominiranci 2016 uredi

Finalisti
Preostali nominiranci

Žirija: Tone Smolej, Tina Vrščaj, Tina Kozin, Aljoša Harlamov

Kresnik vseh kresnikov uredi

Leta 2016 je potekal tudi izbor najboljšega s kresnikom nagrajenega romana zadnjih 25 let. V ožji izbor so se uvrstili romani Katarina, pav in jezuit ter To noč sem jo videl Draga Jančarja, Kristalni čas in Otroške stvari Lojzeta Kovačiča ter Čefurji raus! Gorana Vojnovića, za najboljši slovenski roman, kresnika vseh dotedanjih kresnikov, pa je bil izbran Kovačičev Kristalni čas.[7]

Nominiranci 2017 uredi

Finalisti
Preostali nominiranci

Žirija v sestavi Tina Vrščaj, Tina Kozin, Alen Albin Širca in Tone Smolej je izbirala med približno 110 romani z letnico 2016.

Nominiranci 2018 uredi

Finalisti
Drugi nominiranci

Žirija v sestavi Tone Smolej, Tina Vrščaj, Tina Kozin in Alen Albin Širca je izbirala med 172 romani.

Nominiranci 2019 uredi

Finalisti
Preostali nominiranci

Žirija v sestavi Mimi Podkrižnik (predsednica), Tina Vrščaj, Mateja Komel Snoj, Tone Smolej in Alen Albin Širca je izbirala med 175 romani.

Nominiranci 2020 uredi

Finalisti
Preostali nominiranci

Kresnikova žirija v sestavi Mimi Podkrižnik (predsednica), Mateja Komel Snoj, Anja Mrak, Peter Svetina in Alen Albin Širca je izbirala med približno 130 romani.

Nominiranci 2021 uredi

Finalisti
  • Mirana Likar: Pripovedovalec (Goga)
  • Borut Kraševec: Agni (LUD Šerpa)
  • Gašper Kralj: Škrbine (*cf.)
  • Vincenc Gotthardt: Na drugem koncu sveta (Mohorjeva Celovec)
  • Feri Lainšček: Kurji pastir (Beletrina)
Preostali nominiranci

Kresnikova žirija v sestavi Mimi Podkrižnik (predsednica), Anja Mrak, Mateja Komel Snoj, Igor Divjak in Igor Žunković je izbirala med približno 150 romani.

Nominiranci 2022 uredi

Finalisti
Preostali nominiranci

Kresnikova žirija v sestavi Mimi Podkrižnik (predsednica), Mateja Komel Snoj, Anja Mrak, Igor Divjak in Igor Žunković je izbirala med 200 romani.

Nominiranci 2023 uredi

Finalisti[8]
Preostali nominiranci[9]

Kresnikova žirija v sestavi Igor Bratož (predsednik), Anja Mrak, Igor Žunkovič, Igor Divjak, Tanja Petrič in Robert Kuret je izbirala med 173 romani.[9]

Sklici in opombe uredi

  1. ↑ Urška Perenič, Miran Hladnik: Literarno nagrajevanje med kulturnim ritualom in strokovno objektivizacijo. http://lit.ijs.si/nagrajevanje.pdf
  2. ↑ Po romanu je bil posnet film Zvenenje v glavi.
  3. ↑ (23. 6. 2009). Kresnik Goranu Vojnoviću. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 24. 6. 2009; Igor Bratož, Kresnik Goranu Vojnoviću za roman Čefurji raus! Delo 24. 6. 2009.
  4. ↑ Med avtorji je bilo žensk 37 %, knjig, ki so jih napisale ženske, pa med okroglo 110 romani 42 %. Deseto mesto je za las zgrešila Vesna Lemaić z Odlagališčem. *Gl. tudi: Miran Hladnik: "Kmalu bo več ljudi pisalo kot bralo", Planet Siol.net 1. 6. 2011; Moj favorit je že izpadel iz ožjega izbora, Delo 22. junija 2011. 15.
  5. ↑ Lanska slovenska romaneskna bera je bila nekaj manjša kot leto prej in je mogoče znak, da se je ekonomska kriza dotaknila tudi te produkcije. Žirija, ki je z izjemo starega predsednika v sveži sestavi, je po utečenem postopku najprej izločila mladinsko berilo, ponatise, prevode in knjige z neustrezno letnico ter dodala naslove, ki jih je bibliografija pomotoma izpustila. Potem je iz stotnije kandidatov izbrala deseterico nominirancev tako, da je upoštevala tiste romane, za katere je glasovalo vsaj troje od petih žirantov. Da se nismo odločali po inerciji, dokazuje to, da v izbor nista prišla dva od štirih starih nagrajencev in štirje od sedmih nekdanjih nominirancev. V drugem krogu smo iz deseterice izbrali pet finalistov, med njimi dve avtorici, ki sta bili nominirani prvič in blažita dosedanji moški monopol. Odločitev za zadnjega v peterici ni bila enostavna, soglasnost članov žirije pa je bila nekaj čez 70 %, kar ob raznolikosti blaga, ki smo ga ocenjevali, ni slabo. Kriterije imamo sicer iste (slog, sporočilnost, kompozicija, berljivost), naše ocene se razhajajo zaradi različne teže, ki jo pripisujemo posameznim lastnostim. Splošni vtis o slovenskem romanopisju? Opraviti imamo z žanri detektivke, ljubezenskega, vojnega, humorističnega, družbenokritičnega, (avto)biografskega, rodbinskega romana in romana s ključem. Nobeden od finalistov ni v absolutni prednosti, kar pomeni, da se splača vzeti v roke vse. -- Miran Hladnik, izjava za Delo 24. maja, str. 22, ob izboru peterice finalistov za kresnika; gl. tudi: Kresnik 2012 Arhivirano 2013-10-20 na Wayback Machine., Delo 23. junija 2013, za polemiko z Vladom Žabotom pa Kdo zatira najboljše romane? Slovlit 12. junija in 30. junija 2013.
  6. ↑ "Roman nam je letos spet dobro obrodil in proč so strahovi, da bo ekonomska kriza zatrla pripovedno strast med Slovenci, prej narobe; nevarno je posegla le v delo žirije, ki ji je odvzela enega člana in jo primorala, da v okrnjeni postavi in za manj denarja prebere in oceni več del. Za devetdeset odstotkov od pregledanih 130 romanov smo bili žiranti soglasni v prepričanju, da niso za ožji izbor, obetavni preostanek pa smo morali oklestiti na deset nominirancev in tu so se naše literarne preference začele rahlo razhajati. Aritmetika je nazadnje [...] iz individualnih lestvic določila dokončni izbor tako, da je izločila posamezne osamljene oz. nizko rangirane kandidate. Tvegano je v izbrani pestri romaneskni množici iskati tiste prepoznavne skupne poteze, ki naj bi jih določil aktualni čas in bi znabiti celo nakazovale, v katero smer je krenila domača »pripovedna karavana« [...], ena od njih pa je prav gotovo razmerje med očeti in sinovi, oziroma, če posplošimo, odnos potomcev do predhodne generacije. Kot da je postalo očitno, kako vzorci obnašanja iz preteklosti ne veljajo več in se je treba življenja lotiti po svoje. Že če bodo romani ozaveščali samo to spoznanje, bodo med bralci opravili nemajhno delo, da o užitku v njihovem slogovnem in kompozicijskem artizmu ter pripovedni zasvojljivosti ne izgubljamo besed." (Iz izjave predsednika žirije za Delo.) — Deseto mesto je za las zgrešil Evald Flisar z romanom Dekle, ki bi raje bilo drugje. Gl. tudi Minute za kulturo s predsednikom kresnikove žirije dr. Miranom Hladnikom, Delo: Multimedija [video] 26. aprila 2013; tudi na Youtubu.
  7. ↑ »Kresnik vseh kresnikov Lojzetu Kovačiču«. 10. junij 2016. Pridobljeno 26. maja 2021.
  8. ↑ »Pet finalistov: Vrhunec na Rožniku bo žensko obarvan«. 23. maj 2023. Pridobljeno 23. maja 2023.
  9. ↑ 9,0 9,1 Gostiša, Nina (22. april 2023). »Kresnikova deseterica tokrat v znamenju avtoric«. www.delo.si. Pridobljeno 22. aprila 2023.

Viri uredi

Glej tudi uredi

  Portal:Literatura

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: kresnik.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kresnik_(nagrada)&oldid=6063228«