Franjo Frančič
Franjo Frančič, slovenski pesnik, pisatelj in dramatik, prevajalec* 21. februar 1958, Ljubljana.
| Franjo Frančič | |
|---|---|
| Rojstvo | 21. februar 1958[1] (66 let) Ljubljana |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ |
| Poklic | pisatelj, pesnik, dramatik |
| Poznan po | književnik |
Življenjepis
urediFrančič je mladost preživljal v vzgojnem zavodu, kjer se je izučil za galvanizerja. Leta 1979 je v Ljubljani diplomiral na Fakulteti za socialno delo. Po končanem študiju se je od leta 1979 do 1986 preživljal s priložnostnimi deli, nato pa je postal svoboden kulturni delavec.
Franjo Frančič je prejel tudi veliko nagrad in priznanj. Za roman Domovina, bleda mati (preveden v šest tujih jezikov), ki velja za njegovo najbolj razvpito delo, je leta 1986 prejel nagrado zlata ptica, ki pa jo je odklonil. Leta 1989 je prejel nagrado za poezijo na natečaju tržaške revije Mladika. Zbirka Dobro jutro, Charles Bukowski! pa je bila leta 1989 nagrajena na natečaju za erotično zgodbo, preko 50 nagrad na natečajih v Italiji, Avstriji, Srbiji. 30 njegovih knjig je prevedeno v deset tujih jezikov.
Delo
urediV slovenskem literarnem prostoru se je prvič pojavil leta 1983 s kratko zgodbo v almanahu Mlada proza, njegovo prvo samostojno delo – zbirka kratke proze z naslovom Egotrip – pa je izšlo leta 1984. Doslej je izdal že več kot trideset knjig, to so zbirke kratkih zgodb, romani, pesniške zbirke, otroška in mladinska dela, k temu pa je treba pridati še radijske igre in dramska besedila. Njegova dela so prežeta z mladostnimi travmatskimi spomini in poznejšimi življenjskimi izkušnjami. V svojih delih Frančič teži k upodabljanju realnega življenja, odkrito in neposredno govori o temah, ki po navadi ostanejo zamolčane. Junaki njegovih zgodb so praviloma ljudje, ki jih je življenje pahnilo na rob, marginalci, izročeni na milost in nemilost ostalim. V otroških in mladinskih delih pa se pogosto loteva problematike odraščanja v neurejenih socialnih razmerah. Za njegovo pisanje velja, da ima poseben, samosvoj jezik, ki je pravzaprav preplet dveh slogov – verizma in liričnosti. Z verizmom skuša čim bolj verno upodobiti realno življenje, z liričnostjo pa izraziti delež sanj in hrepenenja v njem.
Franjo Frančič se uvršča med najbolj kritične avtorje svoje generacije.
Bibliografija
urediNovele in črtice
uredi- Ego trip (1984)
- Ne (1986)
- Milostni strel - Orgija (1989)
- Rosa (1993)
- Istra, gea mea (1993)
- Male vojne (1994)
- Dobro jutro, Charles Bukowski! (izbor 1990-1997; erotične zgodbe)
- Kam se skrijejo metulji pred dežjem (2008; izbor 1984-2008)
- Vzemi me k sebi: kratke zgodbe (2019)
- Zlatolaska : 11 let, 62 ljubljenj in 7 noči (2020)
- Korona blues, zadnji krog (2021)
- V kraljestvu nove države: nekoč, nekje, živela je država, naj lije zdaj kri, naj lije z neba (2021)
- Piši, ti samo piši (2021)
- Pravljice o ljubezni, samoti in morju (2022)
- Evtanazija ali Stražar, kdaj bo noč? (2014)
Romani
uredi- Domovina, bleda mati (1986)
- Jeb (1989)
- Sovraštvo (1993)
- Škorpijonova balada (1995)
- Poševni stolp v Pisi (1995)
- Shizo (1998)
- Ljubezni in sovraštva (2002)
- Ledeni ogenj resničnosti (2006)
- Grauženčas (2007)
- Hipo (2009)
- Demoni, angeli in kurbe (2009)
- Je zima v krilu poletja (2010)
- Slepe ulice (2012)
- Ljubiti Abadona (2012)
- Vojno stanje (življenjepis, 2022)
- Samota orgazmov pozabljenih smrti (2023)
Pesniške zbirke
uredi- Klovnova obzorja (1990)
- Začasno osvobojeno ozemlje (1992)
- Janočka (2000)
- Morje, morje, morje (2020)
Drugo
uredi- 12 knjig za otroke (Ulica svobode, Ne povej luni, da sem sama, Angelo, O princu, ki mu je počilo srce...)
- Uprizorjeni dramski teksti (Janočka, Imej se rad, Ulica svobode...)
- 24 knjižnih prevodov v 7 tujih jezikov
Glej tudi
urediViri
uredi- Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002
Zunanje povezave
uredi- Sosič Fabjan Nataša. »Frančič Franjo«. Primorski slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
