Kranjski grb

grb
grb vojvodine Kranjske, spremenjen in dopolnjen po letu 1463

Kranjski grb je grb zgodovinske pokrajine Kranjske, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Primorske.

KranjskaUredi

Kranjska je bila prvič omenjena leta 973 kot del vojvodine Koroške. Od leta 1002 je bila samostojna mejna grofija. Leta 1364 je postala vojvodina in od leta 1849 do leta 1918 je bila kronovina. Kot upravna enota je bila Kranjska del Svetega rimskega cesarstva in nato habsburške monarhije. Ukinjena je bila z ustanovitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov po prvi svetovni vojni.

Nastanek grbaUredi

V svojih številnih spisih raziskovalec heraldike dr. Šavli navaja, da je deželni grb nastal še pred povzdigom Kranjske v vojvodino leta 1364, po nekaterih virih se omenjata letnici 1156 in 1161.

Opis in zgodovina grbaUredi

Knjiga grbov iz leta 1370 opisuje, da je grb dežele Kranjske heraldični moder orel (med vzletom) na beli (heraldično srebrni) podlagi, z na desno obrnjeno glavo (po heraldičnih merilih), ki ima na prsih belo-rdeče pobarvan in navzdol obrnjen polmesec. Leta 1463 je cesar svetega rimskega cesarstva Friderik II. kranjskim deželnim stanovom (kranjska vojska mu je v bitki rešila cesarstvo in tudi življenje) dovolil, da lahko v grbu namesto bele (srebrne) uporabljajo rumeno (zlato) barvo, na orlovo glavo pa postavijo zlato cesarsko krono.

Leta 1836 je kranjski grb izgubil krono in se pričel pojavljati v svoji prvotni srebrni izvedbi, zaradi reforme cesarja Ferdinanda I., s katerimi je dal spremeniti cesarske naslove in tudi grbe nekaterih dežel. Ker za to spremembo potreben cesarski odlok ni bil izdan, so kranjski deželni stanovi poslali pritožbo na cesarsko pisarno na Dunaju, vendar uradno pojasnilo, vse do razpada monarhije ni bilo izdano.

ViriUredi