Koloíd (grško kólla - klej + eĩdos - lik, videz) je snov, dispergirana v drugi snovi (disperznem sredstvu) tako, da so delci prve snovi veliki od 1 nm do 1 μm. Koloid lahko obravnavamo kot večfazni sistem, pri čemer sta komponenti lahko v isti fazi (npr. emulzija) ali v različnih fazah (npr. pena). Od raztopin se ločijo po tem, da se na delcih v koloidih sipa svetloba enako kot v primeru prašnih delcev v sončni svetlobi. Pojav imenujemo Tyndallov pojav.

Razvrstitev koloidov

uredi

Koloide lahko razvrstimo glede na to, v kateri fazi sta dispergirana (razpršena) snov in disperzno sredstvo.

Eden iz poznanih koloidnih sistemov je mleko. V mleku so namreč majhne oljne kapljice globulinov dispergirane v vodni fazi, ki jo sestavljajo voda in nekatere v njej topne snovi. Če je ena tekočina dispergirana v drugi tekočini (primer mleko) nastane emulzija. Tekočine, dispergirane v plinih, kot na primer pri megli, imenujemo aerosoli.

  Dispergirana snov
plin
kapljevina
trdnina
Disperzno sredstvo plin
NI
(vsi plini so topni)
kapljevinski aerosol
npr. megla
trdninski aerosol
npr. dim
kapljevina pena
npr. stepena smetana
emulzija
npr. mleko, majoneza, krema za roke
sól
npr. barva, črnilo, kri
trdnina trdninska pena
npr. stiropor, plovec
gel
npr. želatina, sir, opal
trdna sol
npr. rubinsko steklo

Interakcije med koloidnimi delci

uredi
  • odboj zaradi končne velikosti delcev: trdi delci se ne morejo prekrivati
  • elektrostatska interakcija: koloidni delci so pogosto nabiti in se zategadelj odbijajo ali privlačijo. Na to interakcijo vplivata naboj dispergirane snovi in disperznega sredstva ter gibljivosti obeh.
  • van der Waalsova sila: interakcija med bodisi permanentnimi bodisi induciranimi dipoli. Wan der Waalsova sila je vedno navzoča, je kratkega dosega (pada s sedmo potenco razdalje) in je vedno privlačna po značaju.
  • entropijska sila: sile, ki izvirajo iz razvoja sistema v stanje z večjo entropijo
  • sterična sila: sile zaradi steričnega pojava, ki opisuje vpliv prostorske razporeditve interagirajočih delcev