Wikipedija

Alergijski rinitis

Alergijski rinitis je vnetje nosne sluznice zaradi preobčutljivosti na alergene v zraku.[8][6] Kadar nastane zaradi preobčutljivosti za cvetni prah, predvsem trav, ga imenujemo tudi seneni nahod ali sezonski alergijski rinitis.[9] Znaki in simptomi, ki jih povzroča alergijski rinitis, so nahod, kihanje, pordele, srbeče in solzne oči ter zatekanje okoli oči.[1] Izcedek iz nosu je praviloma bister.[2] Simptomi se pogosto pojavijo že v nekaj minutah po izpostavljenosti alergenu ter lahko motijo spanje, zmožnost za delo in pri otrocih zbranost pri pouku.[2] Pri bolnikih, ki so preobčutljivi na cvetni prah, se rinitis pojavlja v značilnih delih leta.[3] Mnogi bolniki z alergijskim rinitisom bolehajo tudi za astmo, alergijskim konjunktivitisom ali atopičnim dermatitisom.[2]

Alergijski rinitis
Sopomenkeseneni nahod, polenoza
Pelod različnih vrst rastlin (500-kratna povečava)
Specialnostalergologija
Simptomizamašen nos, kihanje, pordele, srbeče in solzne oči ter oteklina okoli oči[1]
Običajni začetekpri starosti 20–40 let[2]
Vzrokidedni in okolijski dejavniki[3]
Dejavniki tveganjaastma, alergijski konjunktivitis, atopični dermatitis[2]
Diagnostični postopkina osnovi simptomov, kožni vbodni test, krvni testi na določena protitelesa[4]
Diferencialne diagnozeprehlad[3]
Preventivaizpostavljenost živalim v otroštvu[3]
Zdravilanosni steroidi, antihistaminiki (npr. difenhidramin), natrijev kromoglikat, zaviralci levkotrienskih receptorjev (npr. montelukast), imunoterapija alergije[5][6]
Pogostost~ 20 % (zahodni svet)[2][7]

Alergijski rinitis povzročajo okolijski alergeni, kot so cvetni prah, živalska dlaka, prah ali plesen.[3] K razvoju alergij doprinesejo tako prirojena nagnjenost kot okolijski dejavniki.[3] Odraščanje na kmetiji ali z več sorojenci zmanjšuje tveganje za pojav alergijskega rinitisa kasneje v življenju.[2] Mehanizem nastanka alergijskega rinitisa vključuje aktivacijo protiteles IgE, ki se vežejo na alergene in sprožijo sproščanje vnetnih snovi, kot je histamin iz celic pitank.[2] Diagnoza običajno temelji na anamnezi, v kombinaciji s kožnim vbodnim testom ali krvnimi testi na določena alergensko specifična protitelesa IgE.[4] Vendar pa omenjeni testi lahko pokažejo lažno pozitivni rezultat.[4] Simptomi so podobni kot pri običajnem prehladu, vendar praviloma trajajo dlje kot dva tedna in jih ne spremlja vročina.[3]

Izpostavljenost živalim v otroštvu lahko zmanjša tveganje za pojav preobčutljivosti na njihove alergene kasneje v življenju.[3] Za lajšanje simptomov so na voljo številna zdravila, vključno z nosnimi steroidi, antihistaminiki (npr. difenhidramin), zaviralci levkotrienskih receptorjev (npr. montelukast).[5] Pri številnih bolnikih zdravila ne zadoščajo ali pa jih zaradi neželenih učinkov ne prenašajo dobro.[2] Na voljo je tudi t. i. imunoterapija alergije, pri čemer bolnika izpostavljajo čedalje večjim količinam alergena in ki je pri številnih bolnikih učinkovita.[6] Bolniku alergen aplicirajo bodisi v obliki podkožne injekcije ali pa podjezične tablete.[6] Taka terapija ima običajno učinek okoli tri do pet let.[6]

Alergijski rinitis je vrsta alergije, ki prizadeva največje število ljudi.[10] V zahodnem svetu je njegova pogostnost v 10–30-%.[2][7] Najpogosteje prizadene odrasle med 20. in 40. letom starosti.[2]

Diagnosticiranje uredi

Za diagnozo alergijskega rinitisa morata biti pri bolniku prisotna vsaj dva od treh simptomov:[11]

Alergolog lahko za postavitev diagnoze uporabi tudi kožni vbodni test. Krvni testi na specifična protitelesa IgE v serumu so slabše občutljiv dokaz bolezni.[11]

Zdravljenje uredi

Zdravljenje se običajno začne s prekinitvijo stika z alergenom, če je to seveda mogoče. Sledi zdravljenje z zdravili, v odvisnosti od intenzivnosti obolenja. Blage do zmerne oblike alergijskega rinitisa zdravimo z zaviralci histaminskih H1 receptorjev, dodajamo lahko lokalne ali sistemske dekongestive. Ob slabi odzivnosti na terapijo lahko dodajamo zaviralce levkotrienskih receptorjev ali nosne kortikosteroide, izjemoma tudi sistemske kortikosteroide.[12]

Ob neuspehu zdravljenja z zdravili se lahko uporabi tudi kirurško zdravljenje, če so prisotne anatomske nepravilnosti oziroma za odstranitev hiperplastične sluznice. S tem se poveča dostop lokalnih zdravil do sluznice.[11]

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 »Environmental Allergies: Symptoms«. NIAID. 22. april 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2015. Pridobljeno 19. junija 2015.
  2. ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 Wheatley, LM; Togias, A (29. januar 2015). »Clinical practice. Allergic rhinitis«. The New England Journal of Medicine. 372 (5): 456–63. doi:10.1056/NEJMcp1412282. PMC 4324099. PMID 25629743.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 »Cause of Environmental Allergies«. NIAID. 22. april 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. junija 2015. Pridobljeno 17. junija 2015.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 »Environmental Allergies: Diagnosis«. NIAID. 12. maj 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. junija 2015. Pridobljeno 19. junija 2015.
  5. ↑ 5,0 5,1 »Environmental Allergies: Treatments«. NIAID. 22. april 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. junija 2015. Pridobljeno 17. junija 2015.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 »Immunotherapy for Environmental Allergies«. NIAID. 12. maj 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. junija 2015. Pridobljeno 19. junija 2015.
  7. ↑ 7,0 7,1 Dykewicz MS, Hamilos DL (Februar 2010). »Rhinitis and sinusitis«. The Journal of Allergy and Clinical Immunology. 125 (2 Suppl 2): S103–15. doi:10.1016/j.jaci.2009.12.989. PMID 20176255.
  8. ↑ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5537115/rinitis?query=rinitis&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 3. 2018.
  9. ↑ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5528368/nahod?query=nahod&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 3. 2018.
  10. ↑ Fireman, Philip (2002). Pediatric otolaryngology vol 2 (4. izd.). Philadelphia, Pa.: W. B. Saunders. str. 1065. ISBN 9789997619846.
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 Soklič Košak T. Alergijski rinitis in posodobljene smernice. Med Razgl. 2018; 57 Suppl 2: 107–111.
  12. ↑ Anderluh M. Izbrane učinkovine kemijskega izvora v terapiji vnetij nosu, obnosnih votlin, ušesa in grla. Farm vestn 2012; 63: 100–108.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alergijski_rinitis&oldid=5359080«