Kalk

Kálk, slépa ali dobesédna prevedênka, tudi izposójeni/sposójeni prevòd/prêvod, je beseda, fraza ali besedna zveza, ki je oblikovno dobesedno (besedo za besedo) izposojena iz drugega jezika. Tudi sama beseda kalk je prevzeta beseda iz francoskega samostalnika calque, ki pomeni preris, posnetek, kopija. Samostalnik izhaja iz glagola calquer – prerisati, posneti, kopirati. Beseda izposojeni prevod je kalk nemške besede Lehnübersetzung (prevodni kalk).

V slovenščini je zgodovinsko še posebej izrazito kalkiranje iz nemščine. Zgledi takšnih izrazov so: osnovna šola Grundschule, predstojnik Vorstand, predstava Vorstellung, razstava Ausstellung, nastop Auftrit, izgledati aussehen ipd. Poleg nemščine so tako vplivali tudi naslednji jeziki: italijanščina, madžarščina, srbohrvaščina in v manjši meri ruščina. Veliko kalkov je bilo sprejeto v knjižni jezik, kadar pa so nastali vzporedno z domačim izrazom ali je tega kasneje sprejela stroka, so bili odsvetovani ali celo odkrito preganjani (izgledati po nem. aussehen → dobesedno 'ven-videti', visoka peč po nem. Hochofen → plavž, živec v srednjem ušesu po sbh. živac u srednjem uvu → ravnotežni živec). Po osamosvojitvi Slovenije vpliva v tem smislu na slovenščino angleščina, zlasti v frazeologiji (npr. biti v tujih čevljih nam. v tuji koži ali na njegovem mestu, roditi se s srebrno žlico v ustih nam. bogastvo mu je položeno v zibko, edina omejitev je nebo nam. vse je mogoče).

Nekateri jezikoslovci prištevajo med kalke tudi besede, izražajoče kulturo (predvsem prehrana, prazniki in druge etnografske posebnosti), ki jih ni smiselno prevajati, npr. pica, toga, činampa.

Da je neka beseda kalk, je težje ugotoviti, kot da je neprevedena prevzeta beseda, saj se je lahko podobna fraza v obeh jezikih razvila neodvisno. Kalki se delijo na pomenske (semantične, npr. vkus po fr. pomenu besede goût) in skladenjske (sintaktične, npr. star je deset let po nemškem vzorcu er ist 10 Jahre alt).

Kalki med različnimi jeziki pogosto tvorijo cele verige. Ta proces se je začel že v starem veku, ko so starogrške besede služile kot obrazci za tvorjenje novih besed v latinščini. Potem so te latinske besede v novejšem času prevedli v večje evropske jezike (najpogosteje v nemščino in francoščino) in prek njih so prišle tudi v jezike njihovih sosed. V slovenščini so kalki po latinščini in grščini slogovno sprejemljivejši od kalkov iz živih jezikov, čeprav so včasih tudi odsvetovani (na licu mesta → na kraju samem).

Viri

• Toporišič, Jože (2004). Slovenska slovnica (4. izdaja, 2. natis izd.). Maribor: Obzorja. ISBN 961-230-171-9.