Johan Ludvig Runeberg

Johan Ludvig Runeberg 5. februar 18046. maj 1877)[5] je bil finski duhovnik, lirski in epski pesnik.

Johan Ludvig Runeberg
Portret
Runeberg (portret C. P. Mazer)
RojstvoJohan Ludvig Runeberg
5. februar 1804({{padleft:1804|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1][2][…]
Jakobstad[d][4]
Smrt6. maj 1877({{padleft:1877|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1][2][…] (73 let)
Porvoo[4], Velika vojvodina Finska
DržavljanstvoVelika vojvodina Finska
Poklicpisatelj, pesnik, novinar, hvalničar
ZakonciFredrika Tengström
Otroci8, tudi Walter Runeberg
PodpisPodpis

Pisal je izključno v švedščini. Velja za nacionalnega pesnika Finske. Je avtor besedila Vårt land (Naša dežela, finsko Maamme), ki je postala neuradna finska državna himna. Runeberg je sodeloval tudi pri posodobitvi finske luteranske pesmarice in izdelal številna besedila za novo izdajo.[6][7]

Kip Johana Ludviga Runeberga na Esplanadi v Helsinkih na Finskem

Življenjepis

uredi

Otroštvo

uredi

Runeberg se je rodil v švedsko govoreči družini v Jakobstadu na Finskem na obali Botniškega zaliva. Njegova starša sta bila pomorski kapitan Lorentz Ulrik Runeberg (1772–1828) in Anna Maria Malm (1782–1834).[8] Dedek po očetovi strani Ludvig se je preselil na Finsko s Švedske, Anna Maria Malm pa se je rodila v trgovski družini iz Jakobstada, ki je imela verjetno tudi svoje korenine na Švedskem.

Kot otrok je Runeberg zbolel za škrofulozo, ki je povzročila otekanje žlez. Njegov telesni razvoj se je zaradi bolezni upočasnil, tako da se je naučil hoditi šele pri treh ali štirih letih.[9] Po očetu je Johan podedoval možat in živahen značaj, po materi pa občutljivost in umetniški talent.

Izobraževanje

uredi

Pri osmih letih so Runeberga poslali živeti k stricu in obiskovati šolo v Oulu. Runeberg je študiral v mestu Vaasa in kasneje na carski akademiji v Turkuju, kjer se je spoprijateljil z Johanom Vilhelmom Snellmanom in Zachariasom Topeliusom. Njegov študij se je osredotočil predvsem na klasična jezika latinščino in grščino. Leta 1827 je pridobil naziv magister filozofije. Deloval je kot mentor (1822–1826), docent na Univerzi Imperial Alexander (1830) in učitelj na Helsingforskem liceju v švedskem jeziku (1831–1836).

Od leta 1837 je živel v Porvooju, kjer je služboval kot profesor latinske književnosti na gimnaziji Borgå. Runeberg je bil učitelj Carla Henrika Alopaeusa, ki je kasneje postal škof v Porvoou in vzgojitelj gluhih. Runeberg je podpiral tudi šolo Carla Oscarja Malma za gluhe v Porvooju (v kateri je poučeval Alopaeus) in služil v njenem šolskem odboru. Finska salonarka Natalia Castrén (1830–1881) je bila članica Runebergovega kulturnega kroga.[10][11][12]

Poezija

uredi

Številne njegove pesmi obravnavajo življenje na podeželju Finske. Najbolj znana med njimi je švedsko Bonden Paavo (kmet Paavo, finsko Saarijärven Paavo), ki govori o majhnem kmetu v revni župniji Saarijärvi in ​​njegovi odločnosti, sisu (pogumu) in neomajni veri v previdnost v ostrem podnebju in letih slabe letine. Trikrat mu mrzla noč uniči pridelke. Vsakič v svoj kruh iz lubja vmeša dvojno količino lubja, da prepreči lakoto, in se vedno bolj trudi, da bi močvirje posušil v suho zemljo, ki ne bi bila tako izpostavljena nočni zmrzali. Po četrtem letu Paavo končno dobi bogat pridelek. Medtem ko se njegova žena veseli, zahvaljuje Bogu in reče Paavu, naj uživa poln kruh, narejen v celoti iz zrnja, Paavo naroči svoji ženi, naj še enkrat zmeša lubje v zrnje, ker je bil sosedov pridelek izgubljen zaradi zmrzali in polovico svojega pridelka da potrebnemu sosedu.[13][14]

Izbrana dela

uredi

Runebergova glavna dela so vključevala idealistično pesem Älgskyttarna (Lovci na lose, 1832) in ep Kung Fjalar (Kralj Fjalar, 1844). Junaška pesnitev Fänrik Ståls Sägner (Zgodbe praporščaka Ståla, finsko Vänrikki Stoolin tarinat), napisana med letoma 1848 in 1860, velja za največjo finsko epsko pesnitev zunaj domače tradicije Kalevale in vsebuje zgodbe o finski vojni 1808–09 z Rusijo. V vojni je Švedska sramotno izgubila Finsko, ki je postala Veliko vojvodstvo v Ruskem imperiju. Ep, ki je sestavljen epizodično, poudarja skupno človečnost vseh sprtih strani, hkrati pa hvali predvsem junaštvo Fincev. Prva pesem švedsko Vårt land (Naša dežela, finsko Maamme) je postala finska himna.

Osebno življenje

uredi

Bil je poročen s svojo drugo sestrično Fredriko Runeberg, rojeno Tengström, ki je pisala pesmi in romane. Bila sta starša osmih otrok, vključno s kiparjem Walterjem Runebergom, ki je bil njun najstarejši sin.[15] V življenju je imel tudi več čustvenih afer, predvsem z Mario Prytz in mlajšo pesnico Emilie Björkstén.

Johan Ludvig Runeberg je srečal Fredriko Wenman v šoli v Vaasi. Runeberg je svojo pesem posvetil Frigi. Vendar se je dvorjenje končalo, ko je Runeberg leta 1823 odšel na študij na Kraljevo akademijo v Turku.[16]

Zapuščina

uredi
 
Runebergova torta

Runebergov dan (finsko Runebergin päivä) praznujejo vsako leto 5. februarja, na dan Runebergovega rojstva. Pecivo z okusom mandljev, imenovano Runebergova torta (finsko Runebergintorttu švedsko Runebergstårta), je običajno na voljo v trgovinah od začetka januarja do 5. februarja.[17]

Na Esplanadi v središču Helsinkov je kip Johana Ludwiga Runeberga, ki ga je izdelal njegov sin Walter Runeberg.[18] Po Runebergu je bilo poimenovano tudi okrožje Runeberg v okrožju Becker v Minnesoti.[19]

Po njem je poimenovana ulica Runeberginkatu v središču Helsinkov.

Runeberg je bil izbran kot glavni motiv finskega spominskega kovanca Johan Ludvig Runeberg in finska poezija za 10 €. Skovan je bil leta 2004 ob praznovanju 200. obletnice njegovega rojstva. Na sprednji strani kovanca je stiliziran portret Runebergovega obraza. Na zadnji strani je vzorec pisave iz leta 1831 iz časopisa v švedskem jeziku Helsingfors Tidningar, saj je Runeberg večino svojega dela napisal v švedščini.[20]

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Johan Ludvig Runeberg
  3. 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. 4,0 4,1 Record #118791567 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. »Runeberg: a patriotic 19th-century rapper«. Ministry for Foreign Affairs (Finland). 5. februar 2016. Pridobljeno 4. februarja 2018.
  6. »Hannu Vapaavuori: Virsikirja ennen virsikirjaa«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. marca 2016. Pridobljeno 21. aprila 2015.
  7. »The Finnish National Anthem«. Finland Promotion Board. 29. marec 2011. Pridobljeno 15. aprila 2016.
  8. Runebergin perhe – Pietarsaaren kaupunginmuseo Arhivirano 2022-01-04 na Wayback Machine. (in Finnish)
  9. Merikapteenin poika Arhivirano 7 February 2005 na Wayback Machine. (in Finnish)
  10. Suomen kansallisbiografia, National Biography of Finland. Accessed 16 June 2023.
  11. »Johan Ludvig Runeberg«. University of Helsinki, Faculty of Arts. 5. februar 2015. Pridobljeno 15. aprila 2016.
  12. »Carl Henrik Alopaeus«. The Finnish Museum of the Deaf (v ameriški angleščini). Pridobljeno 25. julija 2021.
  13. Matti Klinge, translated by Roderick Fletcher. »Runeberg, Johan Ludvig (1804–1877)«. Biografiakeskus. Pridobljeno 10. aprila 2016.
  14. June Pelo. »Johan Ludvig Runeberg – National Poet of Finland«. sydaby.eget.net. Pridobljeno 15. aprila 2016.
  15. »Fredrika Runeberg«. Porvoon Museo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. februarja 2003. Pridobljeno 10. aprila 2016.
  16. »Johan Ludwig Runeberg«. digi.kansalliskirjasto.fi (v finščini). 30. januar 1904. Pridobljeno 9. septembra 2023.
  17. »Runebergintortut«. Yle yhtiönä. 6. junij 2012. Pridobljeno 15. aprila 2016.
  18. »Esplanadin puisto – Esplanade Park«. City of Helsinki Public Works Department. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2016. Pridobljeno 15. aprila 2016.
  19. Upham, Warren (1920). Minnesota Geographic Names: Their Origin and Historic Significance. Minnesota Historical Society. str. 30.
  20. »J.L. Runeberg ja runous 10 €, BU«. Suomen Rahapaja. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. oktobra 2017. Pridobljeno 15. aprila 2016.

Zunanje povezave

uredi