Ivan Jenko (pesnik)
Ivan Jenko, slovenski pesnik, * 21. december 1853, Praše, † 17. maj 1891, Gorica.
Ivan Jenko (pesnik) | |
---|---|
Rojstvo | 21. december 1853 Praše |
Smrt | 17. maj 1891 (37 let) Gorica |
Državljanstvo | ![]() ![]() |
Poklic | pesnik, srednješolski učitelj |
Življenje in delo
urediNa ljubljansko gimnazijo je hodil v letih 1864–1872. Po maturi je v Gradcu študiral klasično filologijo in slavistiko. 1876/77 je bil suplent na ljubljanski gimnaziji, po izpitu 1877 je nastopil profesorsko službo na nižji gimnaziji v Kranju, od 1878 pa na gimnaziji v Gorici. Po zgledu in pod slogovnim vplivom 18 let starejšega slavnega brata Simona je 1873 začel objavljati v časopisu Zora. V Ljubljanski zvon je poslal rokopis svoje pesniške zbirke, vendar ga je zahteval nazaj, potem ko mu je Fran Levstik preveč popravil balado Prorokovanje (LZ 1881, 261).[1] 1882 je pod naslovom Pesmi zbirko izdal v Ljubljani. Pesmi in prozo je objavljal še v literarni reviji Kres in v Slovanu Ivana Hribarja, tudi pod psevdonimom Mirko.
Njegova lirika je pokrajinska in domoljubna. V romancah pesni o ljubezni na romantičnem zgodovinskem ozadju. Daljšim epskim pesnitvam (taki sta povesti v verzih Stara pravda (objavljena v Pesmih) in Kljukova smrt (Slovan 1887)) po mnenju literarnega zgodovinarja Ivana Grafenauerja (1928) primanjkuje »krepke koncepcije in potrebne koncentracije«.
Leta 1886 je v Kresu objavil spis Iz zapuščine Simona Jenka, kjer je na šestnajstih straneh povzel življenje in delo svojega brata na osnovi njegovih dnevniških zapisov. Spis je zaključil s pojasnilom:
Vsakdo vidi, da k obširnemu, popolnemu životopisu trebalo bi še marsičesa, kar čitatelj zastonj išče v teh vrstah. Oceniti bi se morala vsa Jenkova dela, ne le pesmi, nego tudi spisi v prozi; orisati bi bilo tedanje gibanje na slovenskem slovstvenem polju; opisati bi se imelo, kteri drugi pisatelji so uplivali na Jenka in koliko on na druge: naslikati bi bilo treba osebni značaj pesnikov, njegovo versko in politično mišljenje itd.; toda namen temu spisu bil je drug. Kakor rečeno, pisal je Jenko dnevnik in pri letnici 15. 3. 1862 ima opombo: »Kar tu pišem, bi ne hotel nikomur dati brati, in če bi zbolel in imel umreti, bilo bi prav, da bi vse te čečkarije sežgal.« -- Da pesnik dnevnika ni uničil, je dobro, vendar se vidi, da ga ni namenil javnosti. Zato sem iz njega posnel, kar se mi je pripravnega zdelo, da se priobči, ali o čemer sem mislil, da bi zanimalo čitatelja; drugo sem izpustil in tudi reči, o kterih dnevnik nima ničesar, omenil sem le kratko, kolikor je bilo neobhodno potreba. V tem smislu blagovoli tudi čitatelj razumeti moj kratki spis. (Jenko 1886: 16)
Objave
urediViri
uredi- Karel Glaser: Zgodovina slovenskega slovstva, 4. Ljubljana: SM, 1898. 63–64.
- Ivan Grafenauer. »Jenko, Ivan«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.