Ivan Jenko (pesnik)

slovenski pesnik

Ivan Jenko, slovenski pesnik, * 21. december 1853, Praše, † 17. maj 1891, Gorica.

Ivan Jenko (pesnik)
Rojstvo21. december 1853({{padleft:1853|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})
Praše
Smrt17. maj 1891({{padleft:1891|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (37 let)
Gorica
DržavljanstvoFlag of Hungary (1896-1915; angels; 3-2 aspect ratio).svg Avstro-Ogrska
Flag of the Habsburg Monarchy.svg Avstrijsko cesarstvo
Poklicpesnik

Življenje in deloUredi

Na ljubljansko gimnazijo je hodil v letih 1864–1872. Po maturi je v Gradcu študiral klasično filologijo in slavistiko. 1876/77 je bil suplent na ljubljanski gimnaziji, po izpitu 1877 je nastopil profesorsko službo na nižji gimnaziji v Kranju, od 1878 pa na gimnaziji v Gorici. Po zgledu in pod slogovnim vplivom 18 let starejšega slavnega brata Simona je 1873 začel objavljati v časopisu Zora. V Ljubljanski zvon je poslal rokopis svoje pesniške zbirke, vendar ga je zahteval nazaj, potem ko mu je Fran Levstik preveč popravil balado Prorokovanje (LZ 1881, 261).[1] 1882 je pod naslovom Pesmi zbirko izdal v Ljubljani. Pesmi in prozo je objavljal še v literarni reviji Kres in v Slovanu Ivana Hribarja, tudi pod psevdonimom Mirko.

Njegova lirika je pokrajinska in domoljubna. V romancah pesni o ljubezni na romantičnem zgodovinskem ozadju. Daljšim epskim pesnitvam (taki sta povesti v verzih Stara pravda (objavljena v Pesmih) in Kljukova smrt (Slovan 1887)) po mnenju literarnega zgodovinarja Ivana Grafenauerja (1928) primanjkuje »krepke koncepcije in potrebne koncentracije«.

Leta 1886 je v Kresu objavil spis Iz zapuščine Simona Jenka, kjer je na šestnajstih straneh povzel življenje in delo svojega brata na osnovi njegovih dnevniških zapisov. Spis je zaključil s pojasnilom:

Vsakdo vidi, da k obširnemu, popolnemu životopisu trebalo bi še marsičesa, kar čitatelj zastonj išče v teh vrstah. Oceniti bi se morala vsa Jenkova dela, ne le pesmi, nego tudi spisi v prozi; orisati bi bilo tedanje gibanje na slovenskem slovstvenem polju; opisati bi se imelo, kteri drugi pisatelji so uplivali na Jenka in koliko on na druge: naslikati bi bilo treba osebni značaj pesnikov, njegovo versko in politično mišljenje itd.; toda namen temu spisu bil je drug. Kakor rečeno, pisal je Jenko dnevnik in pri letnici 15. 3. 1862 ima opombo: »Kar tu pišem, bi ne hotel nikomur dati brati, in če bi zbolel in imel umreti, bilo bi prav, da bi vse te čečkarije sežgal.« -- Da pesnik dnevnika ni uničil, je dobro, vendar se vidi, da ga ni namenil javnosti. Zato sem iz njega posnel, kar se mi je pripravnega zdelo, da se priobči, ali o čemer sem mislil, da bi zanimalo čitatelja; drugo sem izpustil in tudi reči, o kterih dnevnik nima ničesar, omenil sem le kratko, kolikor je bilo neobhodno potreba. V tem smislu blagovoli tudi čitatelj razumeti moj kratki spis. (Jenko 1886: 16)

ObjaveUredi

ViriUredi

  • Karel Glaser: Zgodovina slovenskega slovstva, 4. Ljubljana: SM, 1898. 63–64.
  • Ivan Grafenauer. "Jenko, Ivan". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013.

OpombeUredi

  1. [Nekrolog.] LZ 1891. 373–74.
  2. V SBL je pesem navedena pod naslovom Kljukčeva smrt.